Skupaj proti diskriminaciji

1. Skupaj proti diskriminaciji Seminar, Ljubljana, 19.-20. september 2007 Mirovni inštitut, www.mirovni-institut.si

2. Diskriminacija v Sloveniji Poskus razkrivanja diskriminatornih praks mag. Admir Baltić

3. Opredelitev pojma • Diskriminacija pomeni dejavnosti oziroma procese, ki neupravičeno ustvarjajo manj ugoden pravni, politični, ekonomski ali socialni položaj posameznikov ali (in) družbenih skupin. V širšem pomenu govorimo o diskriminaciji tudi v primeru pravno nedopustnega razlikovanja pri zagotavljanju zakonskih pravic, dodeljevanju zakonskih obveznosti in zakonskem opredeljevanju pravnih položajev kot tudi pri konkretnem uveljavljanju pravic.

4. Neposredna diskriminacija • »Iščemo pet fantov za deljenje letakov po različnih delih mesta.«(oglas mariborskega študentskega servisa)

5. Posredna diskriminacija • »Vsi kandidati za delovno mesto voznika morajo obvezno uspešno opraviti preizkus iz znanja slovenskega jezika.« (oglas za voznika delovnega stroja, kjer znanje slovenskega jezika ni bistvenega značaja)

6. Večplastna diskriminacija • »Prošnja gospe Nađefije Muslimović, rojene 22. 3. 1948 v Kalesiji (BIH) za zaposlitev na delovno mesto vratarja se zavrne.« Čez dva tedna se v dnevnem časopisju ponovi oglas (hipotetičen primer).

7. Ranljive skupine v Sloveniji • ABČHMS • romska skupnost • manjšinske verske skupnosti • telesno in duševno hendikepirane osebe • starostniki • istospolno usmerjeni

8. Diskriminacija na osnovi rasne ali etnične pripadnosti • Osebna raven: kjer se diskriminacija nanaša na osebne odnose, vrednote in prepričanja o večvrednosti ene etnije in manjvrednosti druge • Institucionalna raven: se nanaša na sprejeto zakonodajo, tradicije, običaje in prakse, ki sistematično povzročajo neenakost in diskriminacijo znotraj družbe, organizacij ali institucij • Kulturna raven: se nanaša na vrednote in norme družbenega obnašanja, ki promovirajo domačo kulturo kot normo in merodajni standard ter s tem zaznamujejo ostale kulture s predznakom manjvrednosti.

9. ABČHMS Zmerjanje v šoli | Brezposelnost | Izključenost iz medijskega prostora | Negativna podoba kot posledica posploševanj

10. ABČHMS • Zmerjanje v šoli • »Ko sem bil v osnovni šoli, ne, učiteljica nam je celo uro govorila, da mi smrdimo, da smo neumni, da smo neumni zato ker nas starši tepejo u glavo in tako naprej, jst nisem nč reku ker nisem vedu kaj naj rečem.« (izjava 29-letnega Bošnjaka iz Jesenic)

11. ABČHMS

12. ABČHMS • Izključenost iz medijskega prostora • »Nimamo ene oddaje vsaj enkrat na teden, da bi bla v maternem jeziku, a bodisi to na radiu al pa na televiziji, v nobenem časopisu ne zaslediš nič takega.« • »Če te v medijih ni, te pač ni!«(izjavi dveh predstavnikov srbskih kulturnih društev iz Maribora in Ljubljane)

13. ABČHMS • Negativna podoba kot posledica posploševanj • »Zaradi teh dogajanj v Iraku, recimo v Afganistanu, Al kaida, Bin Laden in tako naprej… ta negativna predstava se prenese povprečnemu prebivalcu Slovenije in potem je njegov sosed, Mujo Hasanagić iz Bosanske Krupe v bistvu Bin Laden.«(izjava 29-letnega Bošnjaka z Jesenic)

14. ABČHMS • Izbrisani • »Hitler je ubijal z metkom, nas so ubili s peresom.« (izjava 60-letnega Ljubljančana, ki je bil izbrisan)

15. Romska skupnost Omejevanje pri izobraževanju | Brezposelnost | Negativna podoba v medijih

16. Romska skupnost • Omejevanje pri izobraževanju • »Ko sem jaz hodila v osnovno šolo so Rome večinoma dajali v tekstilno šolo. Ne more na zdravstveno it, ne more na ekonomsko it. Ti si Romkinja, ti moraš na tekstilno, tam te potrebujejo.« (izjava Romkinje iz Murske Sobote)

17. Romska skupnost • Brezposelnost • »Ko greš na delovno mesto, ko te vidi, da si bolj temen od ostalih, te ne sprejme in sploh, če si Horvat, Baranja, te ne sprejmejo. Takoj vejo, ko dobijo prošnjo, da te ne morejo sprejeti.«(izjava Romkinje iz Murske Sobote)

18. Romska skupnost • Negativna podoba v medijih • »Mediji najbolj pokrivajo romsko skupnost, ko se zgodi nekaj slabega, ko nekdo koga ubije, ko kurijo, ko kradejo, potem je to bum: Cigan je spet nekaj naredil. Ko pa naredimo nekaj dobrega, tega nihče ne objavlja.«(izjava Romkinje iz Murske Sobote)

19. Romska skupnost • Primer družine Strojan?

20. Diskriminacija na osnovi vere ali prepričanja

21. Diskriminacija na osnovi vere ali prepričanja • »Z izgradnjo džamije bi Ljubljana vede ali nevede širila infrastrukturo Al Kaide in drugih terorističnih organizacij.« (izjava ljubljanskega politika iz vrst SLS)

22. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti Omejevanje pri izobraževanju | Brezposelnost | Neprimerno nizki dohodki Nedostopnost javnih dobrin | Družbena izključenost

23. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti • Omejevanje pri izobraževanju • »Po srednji šoli je prijateljica končala pripravništvo, nakar je hotela nadaljevati študij na fakulteti, vendar je morala zato iti skozi komisije zavoda na skoraj tritedensko ocenjevanje sposobnosti na inštitutu za rehabilitacijo invalidov. Končala je normalno srednjo šolo z zaključnim izpitom, vendar je morala dokazovati svoje sposobnosti v testih iz matematike in slovenščine, iz ročnih spretnosti, ves čas pa je morala poslušati strokovnjake, kako tega študija ne bo zmogla. Danes pa je absolventka na tej šoli.«(izjava 46-letne slepe ženske)

24. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti • Brezposelnost • »Ne poznam nobene zaposlitve zame, kaj bi sploh lahko bil, razen telefonist.« (izjava 53-letnega paraplegika iz Pragerskega) • Brezposelnost med telesno hendikepiranimi osebami je dvakrat višja (32%), kot je splošna registrirana brezposelnost (14,5 %), http://www.zveza-sozitje.si/porocilo/07.htm.

25. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti • Prenizki dohodki glede na potrebe • »Invalidi so ponavadi brez denarja, ker je toliko pripomočkov, ki jih rabijo, potrebno je plačat fizioterapijo.« (izjava 30-letne telesno hendikepirane ženske iz Kranja)

26. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti • Nedostopnost javnih dobrin • »V Kranju nimamo knjižnice, sta sicer dve, vendar nobena ni dostopna invalidom. Kadar hoče človek it kam na novo, se mora pozanimati, če je dostop, saj potem se lahko samo gladko obrnem.« (izjava 30-letne telesno hendikepirane ženske iz Kranja)

27. Diskriminacija na osnovi telesne ali duševne hendikepiranosti • Družbena izključenost • »Prijatelji. Pridejo vse redkeje pogledati, kako sem. Po drugem letu jih je ostalo še kakšnih 50%. Tretje leto še kakšne dva, ki prideta pogledat na dva, tri mesece, čez 5, 10 let ne bodo prihajali nič več.« (izjava 36-letne telesno hendikepirane osebe iz Maribora)

28. Diskriminacija na osnovi starosti Omejevanje pri izobraževanju | Družbena izključenost | Nasilje in zlorabe v domačem okolju

29. Diskriminacija na osnovi starosti • Omejevanje pri izobraževanju • »Poglejte, računalnik se je razvil v zadnjih 20. letih. Starejšim nikoli ni bilo ponujeno, češ ti greš zdaj v penzijo, kaj češ ti z računalnikom. Čeprav imamo pravico do izobraževanja od rojstva do smrti pa starejši, ki živimo v penziji, nimamo nobene pravice s strani družbe, da bi nas podpirala, da bi se izobraževali.« (izjava upokojenke iz Ljubljane)

30. Diskriminacija na osnovi starosti • Družbena izključenost • »Da bi star človek tudi do smrti uporabljal svoje znanje in svoje sposobnosti, da bo naredil nekaj koristnega, to se mi zdi pomembno, da je lahko do smrti ustvarjalen. Današnja družba pa jih gleda kot nebogljene osebnosti, ki so bolni, zanemarjeni, osamljeni. To ni res. To naredi družba… Danes vse gradimo na lepoti in mladosti. Ne gradimo na človeku, ki bi živel do 80 ali 90. leta.« (izjava 87-letnega upokojenca iz Maribora)

31. Diskriminacija na osnovi starosti • Nasilje in zlorabe v domačem okolju • »Gre za enega našega daljnega prijatelja, ki je bil primoran s strani vnuka, da mu prepiše hišo, ga je poslal… da je neumen, da nič ne ve o sebi. Šel je na center napisat, da je nesposoben obvladovanja svojih pravic. In so to tudi naredili, tudi to se zgodi. Človek se je čisto vase zaprl, ni vedel več o sebi govoriti. In potem je sčasoma bil v domu. No čez čas pa se zgodi, da je postal zelo samozavesten in je stvari sodnijsko izpostavil, s pomočjo drugih sorodnikov in je ponovno postal lastnik svojega ozemlja.« (pričevanje 64-letne gospe iz Novega mesta)

32. Diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti Nadlegovanje | Neenako sprejemanje homoseksualnosti | Diskriminacija pri iskanju stanovanja | Diskriminacija pri priznavanju partnerskih zvez

33. Diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti • Nadlegovanje • »Vsak peti gej ali lezbijka sta bila deležna nadlegovanja zaradi spolne usmerjenosti na delovnem mestu.« (Anketa o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti) • »Spomnim se primera učitelja, sicer je bil tak starejši gospod, pač je bil gej in so ga na eni šoli, tako dolgo driblali in driblali, da je mogel it. Sicer je šel prostovoljno… vendar je bilo očitno.« (izjava 33-letnega homoseksualca iz Ljubljane)

34. Diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti • Neenako sprejemanje homoseksualnosti • »Tudi na področju šolstva prihaja do diskriminacije, zaradi tega, ker v učbenikih in šolskih knjigah homoseksualnost ni obravnavana enakovredno kot heteroseksualnost, ampak je ponavadi uvrščena in na kratko omenjena ob rob… Tako je homoseksualnost kvečjemu mimogrede omenjena, kot neka obstranska situacija, toliko da so dobili informacijo, da morda obstaja.« (izjava 30-letnega homoseksualca iz Ljubljane)

35. Diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti • Diskriminacija pri iskanju stanovanja • »Iskala sva stanovanje, ko sva ga našla in sva mislila, da sva z lastnikom že zmenjena, da bova midva vzela stanovanje, sva šla po aro na bankomat. To je bilo vsega skupaj dvajset minut. Prideva nazaj in v onem stanovanju je bil notri že študentski par iz Gorenjske, fant in punca in si oni že čestitajo za ono stanovanje. Saj je bilo gospodu nerodno, vendar je raje dal onima dvema, še za nižjo ceno jima je dal... to je bilo očitno netolerantno… in šlo je izključno samo na podlagi, da mu ni dišalo, da bi bila dva tipa not.« (izjava 33-letnega homoseksualca iz Ljubljane)

36. Diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti • Diskriminacija pri priznavanju partnerskih zvez • »…Za uporabo zakona, ki mu sicer nasprotujeta, sta se odločila le zaradi tega, da sta pokazala pravni interes in tako lahko na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti. Presojo sta vložila 13. novembra 2006, v njej pa oporekata 22. členu Zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Prav v tem primeru je diskriminacija najbolj očitna. 22. člen zakona namreč ureja dedovanje na drugačen način, kot ga ureja pri drugih, torej heteroseksualnih partnerjih.«

37. Mednarodna skupnost o Sloveniji • »Ne moremo imeti odločb Ustavnega sodišča, ki jih politika ne izvaja. To je hudo, pomeni, da nekaj ni v redu. Treba je torej vedeti, katero smer bomo ubrali. Če hočemo spoštovati pravila pravne države, je treba izbrati drugo smer. Ne moremo sprejeti možnosti, da Slovenija ne bi upoštevala pravil pravne države.« Alvaro Gil-Robles o izbrisanih, 27.4.2005 za POP TV

38. Mednarodna skupnost o Sloveniji • »Mislim, da to ni sprejemljivo. Poleg tega to ni koristno in ni potrebno. Kajti romski otroci imajo pravico do dobrega izobraževanja.« Alvaro Gil-Robles o segregaciji romskih otrok na slovenskih šolah, 27.4.2005 za POP TV

39. Mednarodna skupnost o Sloveniji • »Nočem si predstavljati, da se danes, v 21. stoletju, še vedno prepiramo okoli pravic verske skupnosti do svetišča, mošeje. To je nepredstavljivo v demokratični Evropi.« Alvaro Gil-Robles o vprašanju izgradnje džamije v Ljubljani, 27.4.2005 za POP TV