PROJEKTNA NALOGA

1. PROJEKTNA NALOGA C D – D V D V I D E O 1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ŠTUDENT: Andrej Pušnik DATUM: 29.11.2004

2. VIDEO formati • VCD - Video CD • SVCD – Super Video CD • XVCD – Extendet Video CD • XSVCD – Extendet Super Video CD • DVD- Digital Video Disc & Digital Versatile Disc

3. VCD je digitalni filmski zapis. Vsebuje informacije o številu slik, ki se pri predvajanju menjujejo, spremlja pa jih zvok. VCD se lahko predvaja na vseh podobnih predvajalnikih kot je DVD predvajalnik. Ti uporabljajo strojni dekoder, računalnikih pa s CD-ROM ali DVD-ROM pogonom uporablja programski dekoder in predvajalnik. VCD uporablja kompresijski standard imenovan MPEG-1 za shranjevanje glasbe in videa. Resolucija tega zapisa je - 352 x 288 v PAL (evropskem načinu) in - 352 x 240 NTSC (ameriškem načinu). Kvaliteta slike in zvoka je podobna oz. malce boljša VHS standardu. V primerjavi z DVD-jem je to zelo nizka kakovost, DVD uporablja kompresijo videa MPEG-2, kakovost oz. resolucija tega zapisa pa je 700 x 480. VCD - Video CD

4. SVCD - Super Video CD SVCD je podoben zapis kot VCD vendar je tukaj video shranjen v formatu MPEG-2. Podobno kot DVD filmi in ima višjo resolucijo ko VCD, ta pa znaša 480 x 480 točk. Za predvajanje SVCD-ja na računalniku potrebujemo programski DVD predvajalnik. SVCD prav tako podpira 4 različne jezike podnapisov. Na enem SVCD-ju je lahko shranjenega za približno 35 do 80 minut videa.

5. XVCD - Extendet Video CD XVCD ali Extendet Video CD ni pravi standard, vendar ima enako direktorijsko strukturo kot VCD ali SVCD. XVCD uporablja MPEG-1 kompresijo in višjo resolucijo slike kot pa VCD ali SVCD. Zapis in kakovost zvoka je enaka kot pri VCD-ju. Za predvajanje XVCD-jev obstaja malo predvajalnikov, na XVCD pa lahko spravimo od 15 do 20 minut videa

6. SXVCD –Super Extendet Video CD SXVCD ali Super Extendet Video CD je podoben XVCD-ju, le da uporablja mpeg-2 kompresijo. Zapis in kakovost zvoka je enaka kot pri SVCD-ju. Za predvajanje SXVCD-jev obstaja zelo malo predvajalnikov, na SXVCD pa lahko spravimo od 10 do 15 minut videa.

7. IZDELAVA VCD-JA • Na razpolago moramo imeti video oz film, ki je lahko zajet iz TV kartice, ali kakšne druge izhodne naprave (kamera, video rekorder, ...). Ta video zapis mora biti urejen in prirejen zahtevam za izdelavo VCD-jev in SVCD-jev. Standardni zapis ima končnico avi, ki pa jo je treba pretvoriti v MPEG-1 oz. MPEG-2 format. • Računalnik mora imeti za obdelavo v MPEG1 najmanj 400 MHz procesor - teoretično, v praksi pa najmanj (900 MHz) • MPEG-2 pa potrebuje najmanj 600 MHz v teoriji, v praksi pa vsaj 2GHz procesor. • Za izdelavo VCD-ja potrebujemo najmanj 1 do 2 GB prostora na disku, za izdelavo SVCD-ja pa več kot 10 GB. Za kreiranje takšnih CD-jev potrebujemo tudi najmanj 128 MB pomnilnika. • Programi, ki so na voljo za izdelavo VCD-jev in SVCD-jev: Nero Burning Rom, WinOnCD, VCDEasy, VideoPack 4.0,...

8. Kako predvajati VCD? S pomočjo sobne komponente, če pa le-te nimamo pa si posnetek ogledamo na računalniku. Če imamo nameščeno ustrezno programsko opremo, se nam bo ob vstavitvi medija oz. VCD plošče avtomatsko zagnal program za predvajanje le-te. Če pa ne, pa v poljubnem predvajalniku npr. Windows Media Playerju najdemo v mapi VOB datoteko s končnico *.vob.

9. D V D • DVD kratica pomeni Digital Video Disc (digitalni video disk), oz. po novem pojmovanju Digital Versatile Disc • Premer DVD plošče je enak kot premer CD plošče. Torej 12cm. Glavna razlika med CD in DVD ploščo je v količini zapisanih podatkov. • Na CD zapišemo 650 MB podatkov. Pri DVD-ju pa je količina podatkov omejena na 4.7 GB če DVD uporablja eno plast. Vendar DVD pozna tudi več plasti. Lahko je zapisan celo obojestransko. Teoretična meja podatkov na DVD plošči je 16 GB.

10. KJE SE UPORABLJA DVD? • Prvotno namenjen za filmsko industrijo, z namenom nadomestiti VHS kaseto. Omogoča precej boljšo kvaliteto kot VHS in ob večkratnem predvajanju filma ostane kvaliteta filma nespremenjena. • V računalniški industriji za shranjevanje večje količine podatkov. Sprva je bilo možno na medij le enkratno peči, danes pa poznamo: DVD +R, -R, +RW, -RW, ki omogočajo večkratno prepisovanje. • V glasbeni industriji. Zvočni zapis je ločen na 6 samostojnih kanalov. Ta zapis se ni najbolj prijel, saj glasbenikom še vedno ustreza CD.

11. MPEG-2 • Na DVD lahko shranimo velike količine podatkov, ampak to vedno ne zadošča za shranjevanje video zapisa. Zato uporabljamo digitalno kompresijo, ki jo imenujemo: • MPEG2:Generic Coding of Moving Pictures and Associated Audio • Video zapis na DVD-ju je stisnjen z algoritmom za kodiranje (codec = COmpression DECompression) MPEG-2, kar močno zmanjša količino podatkov. Zaradi kompresije, pa se malenkostno zmanjša tudi kvaliteta slike in zvoka, ki pa je seveda odvisna od stopnje kompresije.

12. Postopek izdelave DVD-ja • Produkt ogromnega števila kamer in mikrofonov, pri snemanju filmov, je seveda trak. Zvok in sliko potem prenesejo na dve ločeni video kaseti visoke kvalitete (master tape). Šele nato pa se lahko prične postopek predelave filma na DVD! • Pregledajo (preskenirajo) video, določijo poglavja, vnesejo pan & scan kodo (če bo film v tem formatu), dodajo menije, razna protipiratska opozorila itd, seveda pa ne manjka tudi signal starševskega zaklepa (Parent Control), kjer je to potrebno. • Zakodirajo/kompresirajo video v MPEG-2 format ("variable bit rate encoding"). • Zakodirajo/kompresirajo audio zapis v Dolby Digital (ter v druge zvočne formate, ki se bodo nahajali na ploščku). • Združijo zvočni in video zapis v enega; ta postopek se imenuje multiplexing. • Nato z glavnega sistema, kjer so podatke obdelali, emulirajo predvajanje DVDja, tako da vidijo, če celota deluje. • Pretvorijo podatke v sliko (image) bodočega DVD ploščka. • To sliko pa nato uporabijo za proizvodnjo steklenega ploščka, ki se bo uporabil za tiskanje DVD-jev (torej naredijo nekakšen kalup/vzorec).