1 / 20

Projektna naloga iz računalništva MME1

16.2.2006. DROGE. Projektna naloga iz računalništva MME1. Avtorji: Kristjan Bergant Larisa Grošelj Ines Pajek. Mentorica: Jožica Štrajhar. Šolsko leto 2005/06. DROGE. ZASVOJENOST ali namesto veselega, radostnega, mladostnega življenja, PREZGODNJA SMRT!. ZASVOJENOST IMA MNOGO OBRAZOV.

julianna
Download Presentation

Projektna naloga iz računalništva MME1

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 16.2.2006 DROGE Projektna naloga iz računalništva MME1 • Avtorji: • Kristjan Bergant • Larisa Grošelj • Ines Pajek • Mentorica: • Jožica Štrajhar Šolsko leto 2005/06

  2. DROGE ZASVOJENOST ali namesto veselega, radostnega, mladostnega življenja, PREZGODNJA SMRT!

  3. ZASVOJENOST IMA MNOGO OBRAZOV Nobena zasvojenost ne pade iz neba Začne se z željo po ugodju Sprevrže se v nezadržno potrebo Ljudje postanejoODVISNIKI

  4. ZAKAJ DROGE MLADE TAKO PRIVLAČIJO? Otroci stari od 12 do 18 let, so v obdobju odraščanja – ADOLESCENCA Čas adolescence je za otroka v vsakem primeru najbolj razburljiv, buren in razklan čas, za starše pa nedvomno najbolj naporen. Droge so izjemno nevaren nasprotnik, ki ne izbira sredstev in pri tem ni niti malo popustljiv

  5. Zgodovina drog 6000 p.n.št. Na Kitajskem množično gojijo konopljo za hrano in tekstil. 500-100 p.n.št. Konoplja se razširi po celi severni Evropi 1962 - V Maroku prvič pridelajo hašiš. 1993 V Maroku obupajo nad tem, da bi zajezili pridelavo marihuane. 1995-2001 Na trgu zahodne Evrope se pojavijo velike količine marihuane iz Albanije in držav nekdanje Jugoslavije.

  6. Depresorji Upočasnijo centralni živčni sistem, izzovejo občutek sproščenosti, posebej v družbi izničijo zadržke. Mišljenje in razsodnost sta poslabšana zaradi upočasnjenega prenašanja sporočil med možganskimi nevroni. Stimulanti pospešijo delovanje centralnega živčnega sistema, občutek dobrega počutja ali evforije. povišan krvni tlak, zmanjšanje apetita, nemirnost, nespečnost in občutek "tresenja". Depresorji in stimulanti

  7. Narkotiki Učinki: podobni kot pri depresorjih, saj upočasnijo centralni živčni sistem, blažijo bolečine, zmanjšajo refleks kašljanja. Halucinogeni Učinki: podobni kot pri depresorjih, saj upočasnijo centralni živčni sistem, blažijo bolečine, zmanjšajo refleks kašljanja.Bolečina se lahko poveča, glasba zveni bolje, sluh je spremenjen, vid je izostren ali zamegljen. Narkotiki in halucinogeni

  8. ECSTASY UČINKI: • Učinki ecstasyja so odvisni od osebnega razpoloženja, splošnega telesnega stanja in vplivov okolja. • Deluje poživljajoče na osrednje živčevje in srce, kar uživalci občutijo kot naval energije. • Pod vplivom tega mamila uživalec postane evforičen, občutek lakote, žeje in utrujenosti popolnoma izgine.

  9. STRANSKI UČINKI IN NEVARNOSTI ECSTASYJA • Najbolj prepoznaven učinek ecstasyja je njegov vpliv na delovanje nadzornega mehanizma za temperaturo. Telesna temperatura lahko naraste preko 41 stopinj Celzija • Številni smrtni primeri potrjujejo, da je ecstasy zelo nevarno mamilo.

  10. HEROIN IN DRUGI OPIATI/OPIODI • Vir heroina in drugih opijatov je posebne vrste mak Papaver somniferum. • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v Evropi vsaj 500 000 uživalcev heroina. Razširjenost uživalcev heroina v Sloveniji ne presega 0.5 % prebivalcev.

  11. KRATKOTRAJNI UČINKI IN POSLEDICE NA ZDRAVJU: • Vsi opiati imajo sposobnost odpravljanja bolečin, povzročajo omotičnost, občutek toplote in prijetno, oddaljeno, dremavo evforijo. Zmanjšujejo koncentracijo in podaljšujejo reakcijski čas. Učinek traja nekaj ur.

  12. DOLGOTRAJNI UČINKI IN POSLEDICE NA ZDRAVJU: • 0bstajajo možnosti poškodbe žil in kože ter tveganje za okužbe, kot npr. z virusom HIV in hepatitisom B in C pri injiciranju. Lahko povzroči zasvojenost. • Abstinenčni sindrom je zelo mučen, ne bo pa usoden, če uživalec ni drugače resno bolan ali izčrpan. Problemi z družino, prijatelji in s policijo. Krajša življenjska doba.

  13. Način uporabe:Žvečenje listov ali pitje čaja. Kokain se njuha, injicira ali kadi. Mnogi amfetamini so na voljo v obliki tablet. Razširjenost: V Evropi je približno 400.000 uživalcev kokaina. V nekaterih državah je kokain poizkusilo 1 - 3 % mladostnikov. KOKAIN IN DRUGA POŽIVILA:

  14. UČINKI: • Kratkotrajni učinki in posledice na zdravju: • Vrh stimulativnega učinka se doseže po 15 - 30 minutah po jemanju. Povzroča občutek veselosti in zmanjšuje utrujenost in lakoto. Učinek kokaina traja največ eno uro, kajenje pa še manj. Pordela nosna sluznica pri njuhanju praška.

  15. Dolgotrajni učinki in posledice na zdravju: • Poživila imajo velik potencial za zasvojenost, čeprav se zdi, da uživanje kokaina ne vodi v telesno zasvojenosti. • Abstinenčni simptomi so omejeni le na utrujenosti, zaspanosti, socialni odklonilnosti, depresiji (psihični zasvojenosti) in skušnjavi za ponovnim jemanjem.

  16. METADON • močen sintetični opijat. • bel, kristalen prašek grenkega okusa. • uporablja se v obliki hidrokloridine soli. • za zdravljene odvisnosti od heroina in drugih opijatov.

  17. HEROIN • Vir heroina je posebne vrste mak Papaver somniferum. • Heroin se lahko njuha kot bel prašek, kadi ali injicira v raztopini v žilo.

  18. Ecstasy • Ecstasy je popularno ime za 3,4-metlen dioksimetamfetamin (MDMA). • Po kemijski strukturi je podoben amfetaminom in meskalinu. • Deluje kot poživilo z blagim z blagim halucinogenim učinkom.

  19. LSD IN DRUGI HALUCINOGENI • V to skupino sodijo sintetični LSD • meskalin • psilocibin • rastlinski izvlečki • sintetične snovi

  20. ZAKAJ VSE VEČ MLADIH JEMLJE DROGE • Družina je najpomembnejši dejavnik preprečevanja • Dejavniki okolja (družbene norme) • Dejavniki drog (lastnosti drog) • Medsebojni dejavniki

More Related