Download
1 / 12
120 likes | 293 Views
Sv. Gregor I. Veliki (540 - 604) Rodil se je okoli leta 540 v Rimu , v senatorski in pobožni družini. Razmeroma mlad je v težkih časih postal prefekt Rima. Uspelo mu je urediti gospodarske razmere in organizirati socialno skrbstvo.
E N D
Sv. Gregor I. Veliki (540 - 604)Rodil se je okoli leta 540 v Rimu, v senatorski in pobožni družini. Razmeroma mlad jev težkih časih postal prefekt Rima. Uspelo mu je urediti gospodarske razmere in organizirati socialno skrbstvo.
Bil je osrednja oseba kulturnega in političnega življenja takratne Evrope, hkrati pa je s svojim literarnim delom zelo okrepil versko življenje in kulturo svoje dobe.Ker pa je v sebi vedno glasneje čutil meniški poklic, se je umaknil iz političnega življenja
in začel živeti po pravilih sv. Benedikta. Svojo rojstno hišo je spremenil v samostan in se v samostanski tihoti predajal molitviin študiju ter premišlje-vanju Svetega pisma. Tudi kot papež se svojemu meniškemu načinu življenja ni odpovedal.
Njegovi najznamenitejši deli sta »Moralia« in štiri knjige »Dialogov«, zelo lepo in duhovno bogato pa je tudi njegovo »Pastoralno vodilo« namenjeno duhovnikom. Kot papež je uvedel nekatere liturgične reforme in uredil liturgično petje,
ki se po njem imenuje gregorijanski koral. Gregorju je vzor krščanske popolnosti življenje, ki združuje na eni strani Marijino kontemplacijo z Martino delavnostjo. Umrl je leta 604.Goduje 3. septembra.
“Gospod, daj mi, da bom razumel, kako velik mir in varnost uživa srce, ki ne želi nobene reči tega sveta. Če namreč moje srce hrepeni po tem, da si pridobi zemeljskih dobrin, ne more biti ne mirno, ne varno… Če pa Ti, o Bog, podeliš moji duši, da se trdno oklene želje po nebeški domovini, jo bodo časne motnje veliko manj pretresale.”
“Daj, da se boprotivsemuzunanjemuvznemirjenjuzatekala v to svojoželjokakor v skritozatočišče. Naj se v njejzadržuje in naj se odnjenikamor ne odmika; nakrilihteželjenaj se dviganadvsespremenljivereči in naj v tišinisvojegamirupresojavsestvarinasvetuin izvensveta.”
“Gospod, daj da bomo dobro upravljali Tvojo mnogotero milost, to je, da bomo prepričani,da so darovi, ki so podeljeni nam, last drugih, ker so nam daniv njihovo korist…”
“Daj, da si bomo služili drug drugemu z ljubeznijo. Ljubezen namreč nas osvobodi izpod jarma krivde, kadar nas medsebojno podvrže, da si služimo iz ljubezni in smo tako prepričani, da so darovi drugih tudi naši, in drugim dajemo naše, kakor da bi bili njihovi.”
“Ljubiti višje reči že pomeni vzpenjati se; medtem ko človek z velikim hrepenenjem težipo nebeških rečeh, že začenja na čudovit način okušati prav tisto, za kar prosi, da bi prejel.”
