E-portfolio: ucitelj.os-cerkno.si/mitja

1. E-portfolio: http://ucitelj.os-cerkno.si/mitja

2. 1. KONFLIKT OKOLJE različni interesi različna pričakovanja različne vrednote različna prepričanja Življenje posameznika delovno mesto K O N F L I K T Konflikti so del našega sobivanja z drugimi. Ne moremo jim ubežati, lahko pa upravljamo s situacijami v katerih se znajdemo, tako da do konfliktov ne prihaja več.(Proksch) Konflikti imajo največkrat negativen predznak, zaradi česar jih želimo reševati ali vsaj z njimi upravljati. 1/16

3. 2. MEDIACIJA – alternativna oblika reševanja sporov 2/16 Mediacija je prostovoljen, izvensoden proces v katerem nevtralen, nepristranski posrednik (mediator) spodbuja prizadete osebe (mediante), da razvijejo pošten ter pravno zavezujoč sporazum o obravnavanih spornih vprašanjih. Proces mediacije sooblikujejo mediator in medianti: mediator z vidika procesa, za katerega je odgovoren, medianti pa dajejo procesu vsebino. V mediaciji je sprejemljiv samo tak dogovor, s katerim so zadovoljni vsi udeleženci v konfliktu. …seme je rešitev….voda je medij, komunikacija, mediator… cvet je rezultat procesa…

4. 3. ZGODOVINA mediacije in PODROČJA delovanja 3/16 čas ANTIKE arbitražno reševanje sporov čas SREDNJEGA VEKA trgovinska mediacija – Mediators of Questions • Šolska mediacija • Družinska mediacija • Zelena mediacija • Gospodarska in delovno-pravna • mediacija • Mediacija v skupnosti • Mediacija v kazenskih zadevah • Čezmejna mediacija • Sodnemu postopku pridružena • mediacija čas KOLONIJALNIH OSVAJANJ Afrika, Avstralija, Kitajska, Japonska šestdeseta leta 20. st. v ZDA socialna kriza, vietnamska vojna, zavest o človekovih pravicah, študentska gibanja, pravice potrošnikov v Sloveniji po letu 2000 Okrožno sodišče v Ljubljani Danes je mediacija v svetovnem in evropskem merilu uveljavljena metoda reševanja konfliktov. Svoje mesto je našla v številnih predpisih, uveljavlja pa se tudi v vzgojno-izobraževalnih programih.

5. 4. NAMEN in CILJ mediacije 4/16 CILJI: • Zmanjšanje psihičnega trpljenja prizadetih, • spodbujanje konstruktivne komunikacije, • izboljšanje sodelovanja, • krepitev samoodgovornosti, • ohranjanje dostojanstva, • krepitev samospoštovanja, • razvijanje pogajalskih sposobnosti, • širjenje informiranosti, • vzpostavljanje medsebojnega zaupanja, • pomoč vpletenim pri samostojnem • reševanju konfliktov. Proces mediacije je usmerjen v prihodnost in celovito pristopa k reševanju konfliktov.

6. 5. ŠOLSKA mediacija 5/16 Predstavlja način mirnega,  konstruktivnega in dogovornega načina reševanja konfliktov in sporov med učenci, učitelji, starši in drugimi delavci šole oz. vzgojne ustanove. • PREDNOSTI  MEDIACIJE V ŠOLI: • spodbuja pozitivno komunikacijo, • zmanjšuje nasilje, vandalizem in druge agresivne načine izražanja nesoglasja, • spodbuja otroke in mladostnike, da svoje konflikte rešujejo tako, da prisluhnejo drug drugemu, • razvijajo kritično mišljenje in veščine razreševanja konfliktov • uči mirnega načina soočanja z razlikami in drugačnostjo, • motivira učence za občutek pravičnosti, • konflikti so uspešno rešeni in obe strani sta zadovoljni z izidom, • učenci osvojijo pomembne življenjske veščine, kar velja tako za mediatorja kot ostala udeleženca: • dobro komunikacijo, iskanje in evalviranje rešitev, sprejemanje odgovornosti za lastne odločitve, • sobivanje z drugače mislečimi, • naučene veščine lahko učenci prakticirajo v konkretnih sporih iz vsakdanjega življenja, • mediacijski proces privabi iz učenca vrline, kot so opravičilo ali priznanje nasprotniku, željo po • odpuščanju, prijateljstvo, • povečuje samospoštovanje, • opolnomoči učence in prispeva k njihovi osebnostni rasti, • mediacija je primerna in koristna za vse učence, tudi tiste, ki so pojmovani kot »težavni«, • mediacija doprinese učiteljem več časa za tisto, kar je njihova primarna naloga – poučevanje, ker • imajo manj opravka z disciplinskimi nalogami, • mediacija deluje preventivno: ni uporabna zgolj za razreševanje konfliktov, temveč v veliko primerih • prepreči, da bi spor prerasel v nasilje, • mediacija izboljša splošno »klimo« v  šoli: povečuje občutek pripadnosti, prijateljstva in • obvladovanja šolske situacije; šola postane bolj varen in ustvarjalen kraj.

7. 6. Temeljna NAČELA mediacije 6/16 SAMOODGOVORNOST NEVTRALNOST PROSTOVOLJNOST INFORMIRANOST ZAUPNOST Vseh pet načel se v procesu medsebojno povezuje in jih ni mogoče obravnavati ločeno.

8. 7. Udeleženci v mediaciji / mediacijski prostor 7/16 učitelj – mediator + komediator • občutek varnega okolja • pravila v mediaciji • enakomerna razdelitev moči • in pozornosti • skupni dogovor / skupna rešitev učitelj učenec starš učitelj učitelj učenec učenec učenec starš učitelj

9. 8. Šolska mediacija – STRUKTURA POTEKA mediacije 8/16 • I. FAZA - ZAČETNA FAZA • otvoritvena izjava • dobrodošlica • namen procesa mediacije • vloga mediatorjev / vloga mediantov • oblike in logistika • zaupnost in prostovoljnost • potek mediacije • ločena srečanja • soglasje – volja po nadaljevanju • III. FAZA - RAZREŠEVANJE • razreševanje konflikta • cilji in interesi • pogajanja • opcije – brainstorming • izbira najboljše opcije • IV. FAZA - ZAKLJUČEK • sporazum / dogovor • zaključna faza • II. FAZA - RAZISKOVANJE • zgodba enega in drugega • odkrivanje spornih točk - definiranje • problema • ugotavljanje dejstev • izražanje čustev • cilji in interesi • prelomna točka (turning over point) • IZJAVA • Obveževa se, da se bova trudila rešiti problem. • Drug drugemu ne bova segala v besedo ali se • kako drugače motila. • 3. Ne bova se žalila ali poniževala. • 4. Govorila bova resnico. • 5. Ne bova uporabljala fizičnega nasilja. • 6. Proces je zaupen.

10. 9. Seznam (najpogosteje uporabljenih) tehnik v mediaciji • Aktivno poslušanje • Povzemanje • Interpretiranje • nasprotnikovega • zornega kota • 4. Okrepitev pravil • 5. JAZ sporočila • 6. Iskanje pomembnih • informacij • 7. Preokvirjanje • 8. Normaliziranje • 9. Približevanje stališč • 10. Fokusiranje na • prihodnost • 11. Uravnoteženje moči • 12. Ločena srečanja • 13. Delitev na manjše dele • 14. Možganska nevihta • 15. Ločitev stališč od • interesov • 16. Lupljenje čebule • 17. Metakomunikacija • 18. Postavljanje vprašanj • 19. Kaj se bo zgodilo ČE • 20. Predlagane možnosti 9/16

11. 10. PRIMERNOST / NEPRIMERNOST mediacije Mediacija je primerna, če drži večina naslednjih trditev: Mediacija ni primerna, če drži večina naslednjih trditev: • Zgodil se je resen incident in ljudje so še vedno • preveč vznemirjeni, da bi o tem govorili, • obstaja domneva, da ena stran uporablja mediacijo • za eskaliranje konflikta (grožnje, pridobivanje • informacij, …), • nepripravljenost ene strani na pogajanja v smislu • doseganja dogovora, • vsebina ni primerna za mediacijo, • vsebina zahteva sodelovanje javnosti (delo z • okoljem, vzorci rasnega razlikovanja,…), • - ključne osebe ne želijo sodelovati. • Vsebine dogovorov so povezane s čustvenimi • elementi, kar preprečuje možnost dogovora, • strani se poznajo med seboj, • pomembno je vzdrževati nek odnos do nasprotne • strani, • ena stran lahko konfrontira drugo, samo če je • prisotna tretja oseba, • osebe delajo ali živijo skupaj in se zato ne morejo • izogniti konfliktu, • osebe dvomijo v svoje sposobnosti iskanja primerne • rešitve problema, • veliko ljudi je posredno ali neposredno vključenih v • konflikt, • komunikacija med osebama je skromna ali jo • udeleženca le s težavo vzpostavljata, • napačne predstave onemogočajo komunikacijo • razlike v vrednotah, • želja ohranjati odnose tudi v prihodnje. 10/16

12. 11. Nekateri pomisleki reprezentativnih skupin šolske skup. glede uvedbe mediacije • SPODBUDE • Potrebno zagotoviti, da: se mediacija • ne izvaja med šolskim časom (razen • izjemoma) + interes za mediacijo se izkaže • tudi po šoli. • 2. Mediacija ne ogroža disciplinskih • ukrepov / kadar so ti potrebni, se • bodo še vedno uporabljali (hujše kršitve). • 3. Nihče, prav tako ne učitelj, ne more • biti prisiljen v mediacijo ne kot • mediator, ne kot mediant; • mediacija je popolnoma • prostovoljna. • BOJAZNI • Kdaj se bo izvajalo izobraževanje • in mediacija (urniki so natrpani/ • po šoli je udeležba vprašljiva)? • 2. Nekateri učitelji imajo občutek, • da so disciplinski ukrepi že tako • neuspešni, z uvedbo mediacije pa • bodo še toliko manj. • 3. Nekateri učitelji se bojijo, da bodo • morali izvajati mediacijo proti svoji • volji oz. da bo uporabljena tudi v • konfliktih, kjer bodo udeleženi • sami. UČITELJI 11/16

13. 12. Nekateri pomisleki reprezentativnih skupin šolske skup. glede uvedbe mediacije • SPODBUDE • Vodstvo šole je tisto, ki je odgovorno • za šolo, učitelje in učence; varnost v • šoli, disciplina, dobro počutje in • kvalitetni odnosi so področja, • kjer lahko vodstvo znantno doprinese • k izboljšanju šolske klime. • BOJAZNI • Izostanek učiteljev in učencev • od pouka. • 2. Dodatno delo – koordinator • mediacije, organizacijski in • izvedbeni napori. • 3. Kje in kdaj naj se mediacija izvaja? • 4. Sredstva za izvedbo izobraževanja • in implementacijo mediacije. VODSTVO ŠOLE 12/16

14. 13. Nekateri pomisleki reprezentativnih skupin šolske skup. glede uvedbe mediacije • SPODBUDE • Mediacija in disciplinski ukrepi ne • posegajo na področje drug drugega, • temveč delujejo komplementarno. • 2. Šolski svetovalni delavci bodo tudi sami • sodelovali pri mediaciji; imeli bodo več • časa za druga področja. • 3. Šolski svetovalni delavci se bodo • lahko bolj posvetili drugemu • delu, npr. svetovanju, • usmerjanju. • BOJAZNI • Bojazen, da bo mediacija • negativno vplivala na področje • izrekanja disciplinskih ukrepov. • 2. Bojazen, da bo mediacija • zmanjšala učinkovitost in • pristojnost šolskega svetovalnega • dela. • 3. Bojazen, da bodo postali nekoristni • in nepotrebni. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA 13/16

15. 14. Nekateri pomisleki reprezentativnih skupin šolske skup. glede uvedbe mediacije • SPODBUDE • Ko starši spoznajo mediacijo, njeno • organiziranost in pozitivne učinke, ki • jih prinaša, postanejo eni izmed • največjih zagovornikov implementacije • mediacije in se začnejo zelo angažirati, • da bi se njihova šola odločila za • uvedbo mediacije. • BOJAZNI • Starše pogosto skrbi varnost • njihovih otrok kot mediatorjev, • ko posredujejo pri reševanju • sporov. • 2. Starši so zaskrbljeni glede • izostajanja njihovih otrok od • pouka in dodatnih obremenitev. STARŠI 14/16

16. 15. In kdaj bo mediacija na šoli uspešna? 15/16 • če mediacija ne bo pojmovana zgolj kot “program”, • temveč “projekt šole” za novo kulturo odnosov, • - če bo vodstvo (šole) resnično podpiralo mediacijo, • če bodo v mediacijo vključene vse skupine oz. “vsi”: učenci, • učitelji, tehnično osebje na šoli (kuharice, snažilke, hišnik), vodstvo • šole, starši, • - če bo šola imela (najmanj enega) dobrega koordinatorja, • če bodo med vrstniškimi mediatorji zastopane najrazličnejše - • skupine z različnih vidikov: učnega uspeha, nacionalnosti, spola, • leaderji,… • če se bodo dosledno upoštevala temeljna načela mediacije • (prostovoljnost, zaupnost, nevtralnost, nepristranskost,…), • če mediacija ne bo pojmovana zgolj kot tehnika, temveč vzgojni • proces, • če bo šola prepoznavala konflikte in jih zaznavala ter nanje • odreagirala – “nična toleranca nasilja”, • če si bomo za odnose in za človeka vzeli ČAS, • če bo MEDIACIJA  na šolo prinesla NOVO KULTURO ODNOSOV…

17. Nemčija je za proces implementacije mediacije v šolsko okolje potrebovala 10 let (od fakultete => predmet v okviru študijskega programa, do vrtca => uporaba v vzgojno-Izobraževalnem procesu. Slovenija je prve šolske mediatorje dobila leta 2004. Do danes jih je ustrezen certifikat prejelo 35. V okviru razpisa Ministrstva za šolstvo RS bo Akademija za mediacijo – Inštitut Concordia, v obdobju 2008-2010, izobrazila še 64 šolskih mediatorjev. 5 certifikatov bo namenjenih učiteljem z OŠ Cerkno. V večini evropskih držav je mediacija sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Kaj pa pri nas? 16/16