1 / 125

7. POGLAVJE:

7. POGLAVJE:. Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci. 7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE.

ranee
Download Presentation

7. POGLAVJE:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 7. POGLAVJE: Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci

  2. 7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE 1. Podjetja proizvajajo standardizirane proizvode.2. Podjetja na oblikovanje cen nimajo vpliva.3. Proizvodni dejavniki so dolgoročno popolnoma mobilni.4. Podjetje in potrošniki so popolnoma informirani. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  3. cena cena obseg proizvodnje količina 7.2 FUNKCIJE CELOTNEGA, POVPREČNEGA IN MEJNEGA PRIHODKA ZA POPOLNEGA KONK. Krivulja povpraševanja za popolnega konkurenta in posamezno gospodarsko panogo d D C 4 B 100 100.000 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  4. celotni prihodki 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje Funkcija celotnega prihodka TR φ TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  5. MR = TRn - TRn-1 == (P * Qn) - (P * Qn-1) = P (Qn - Qn-1) = P * 1 = PAR = TR/Q = P * Q/Q = P TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  6. cena 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje Krivulja mejnega in povprečnega prihodka P = MR = AR TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  7. 7.3 FUNKCIJI KRATKOROČNE PONUDBE POPOLNEGA KONK. IN KRATKOROČNE PONUDBE PANOGE Potrebni pogoji za kratkoročno doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta - podatki - grafično - analitično TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  8. Kratkoročni prihodek in stroški podjetja TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  9. Podjetje doseže največji dobiček, če proizvaja osem ali devet enot proizvoda. Razlika med celotnim dohodkom in celotnimi stroški pri teh dveh količinah proizvodnje je največja. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  10. prihodki, stroški dobiček 600 500 400 300 200 100 0 150 100 50 0 -50 TR A TC B Π 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 obseg proizvodnje obseg proizvodnje Največji kratkoročni dobiček podjetja TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  11. MR = MCPodatki kažejo, da podjetje izpolnjuje ta pogoj, če proizvaja obseg proizvodnje 9. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  12. Pogoj za doseganje optimalnega obsega proizvodnje izpeljemo tudi analitično.Dobiček zapišemo kot: = TR - TC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  13. če to funkcijo odvajamo glede na količino in odvod izenačimo z nič, kar je pogoj prvega reda, da funkcija doseže maksimum, dobimo:d/dQ = (dTR/dQ) - (dTC/dQ) = 0MR = MC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  14. Ta pogoj velja za vsa podjetja, ki maksimizirajo dobiček, ne glede na to, ali so popolni konkurenti ali ne. Ker pa je v popolni konkurenci mejni prihodek enak ceni proizvoda, pogoj za popolnokonkurenčna podjetja zapišemo kot:P = MC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  15. Podjetje, ki želi doseči maksimalni dobiček ali pa minimalno izgubo, mora zadovoljiti ta pogoj. Če ga ne izpolni, dobiček ni največji in morebitna izguba ni najmanjša. Vsak drug obseg proizvodnje bi zmanjšal dobiček ali povečal izgubo. Zato ta pogoj imenujemo tudi POTREBNI POGOJ za doseganje optimalega položaja popolnega konkurenta. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  16. ZADOSTNI POGOJza doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta pa je: P  ATCmin TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  17. S cena cena MC ATC AVC R C P B D količina obseg proizvodnje Konkurenčno podjetje ustvarja dobiček D A 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  18. S cena cena MC ATC AVC R P B D obseg proizvodnje količina Podjetje ne proizvaja niti z dobičkom niti z izgubo A 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  19. S cena cena MC ATC AVC B R C P F D količina obseg proizvodnje Podjetje dosega minimalno izgubo A D E 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  20. MC ATC AVC Krivulja kratkoročne ponudbe konkurenčnega podjetja cena P2 P1 P=AVCmin Q1 Q2 obseg proizvodnje TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  21. cena MC1 MC2 MC3 S količina 10 21 5 2 15 8 4 7 Krivulja kratkoročne ponudbe panoge P2 P1 P3 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  22. 7.4. FUNKCIJA DOLGOROČNE PONUDBE POPOLNEGA KONK. IN FUNKCIJA DOLG. PONUDBE PANOGE Dolgoročno ravnotežje popolnega konkurentain funkcija dolgoročne ponudbe popolnega konkurenta TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  23. Dolgoročno lahko podjetje spreminja vse proizvodne dejavnike, skupaj z velikostjo proizvodnega obrata. Lahko se odloči, da bo zapustilo panogo (izstop iz panoge) ali pa bo začelo proizvodnjo novega proizvoda (vstop v panogo). Na konkurenčnem trgu sta vstop podjetij v panogo in izstop podjetij iz nje popolnoma prosta. Ni naravnih ali umetnih ovir(zakonodaja). TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  24. LMC LAC cena SMC SAC P=MR 40 30 E A B obseg proizvodnje Krivulja dolgoročne ponudbe podjetja C G Q1 Q3 Q3 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  25. Eden izmed oportunitetnih stroškov je tudi strošek kapitala, torej donos na vloženi kapital, ki bi ga lastnik kapitala dobil, če bi kapital vložil v kakšno drugo dejavnost. Če podjetje dolgoročno preseže pozitivni ekonomski dobiček, to pomeni, da pokriva vse eksplicitne in implicitne stroške (tudi oportunitetne stroške kapitala) in ima poleg tega še presežek. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  26. S3 S2 S1 cena cena LMC P1 P2 LAC A D količina obseg proizvodnje Q0 Q1 Q2 Dolgoročno konkurenčno ravnotežje podjetja 0 0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  27. Podjetje, ki ne doseže niti dobička niti izgube (pravimo, da gre za NIČELNO TOČKO DOBIČKA), pa realizira povprečni donos na kapital, ki je enak oportunitetnim stroškom kapitala. Zato pri tem donosu na kapital ne izstopi iz panoge, čeprav si seveda želi doseči pozitivni ekonomski dobiček. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  28. Funkcijo kratkoročne ponudbe panoge smo dobili s seštevanjem krivulj ponudbe posameznih proizvajalcev. Krivulje dolgoročne ponudbe v panogi ne moremo dobiti tako, saj se število podjetij v panogi dolgoročno nenehno spreminja. Pri analizi funkcije dolgoročne ponudbe je treba torej upoštevati vstopanje novih podjetij v panogo in izstopanje podjetij iz panoge. Funkcija dolgoročne ponudbe panoge v popolni konkurenci TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  29. A B C S1 S2 cena cena MC P2 P1 AC SL D1 D2 količina obseg proizvodnje Q2 Q1 Q2 Q1 Dolgoročna krivulja ponudbe panoge s konstantnimi stroški 0 0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  30. V praksi težko najdemo popolnokonkurenčne trge, kjer bi imelo podjetje popolnoma elastično krivuljo povpraševanja po homogenem proizvodu in prost vstop v panogo in izstop iz nje. Vendar je precej trgov skoraj popolno konkurenčnih. Kdaj je trg popolnoma konkurenčen? TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  31. Podjetja se srečujejo z razmeroma elastično krivuljo povpraševanja. Vstop podjetij v panogo in izstop iz nje sta razmeroma lahka. Podjetja na teh trgih oblikujejo odločitve o obsegu proizvodnje tako, da mejne stroške vsaj približno izenačijo s ceno proizvoda. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  32. Za analizo trgov bi bilo koristno, če bi imeli preprosto pravilo, s katerim bi opisali, ali je trg blizu popolne konkurence ali ne. Takšnega pravila ni. Čeprav je v panogi 10-20 podjetij, to ni niti potreben niti zadosten pogoj, da bi stopnjo konkurence v tej panogi lahko označili kot popolno konkurenco. Podjetja se lahko dogovorijo o ceni proizvoda, še posebej če proizvajajo homogen proizvod. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  33. Prav tako obstoj majhnega števila ponudnikov na trgu še en pomeni nujno, da na trgu ni konkurenčnega obnašanja. Če je povpraševanje po proizvodu zelo elastično, se mora tudi pet podjetij, ki so v panogi, obnašati konkurenčno, saj je krivulja povpraševanja za vsakega od njih skoraj popolnoma elastična. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  34. Celo če obstaja na trgu en sam ponudnik, se lahko zgodi, da mora poslovati v zelo konkurenčnih razmerah. Zato je konkurenca podjetij v posamezni panogi manj pomembna kakor pa konkurenca podjetij za trg in potrošnike. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  35. Kaže, da imata glavno vlogo pri določanju konkurenčne narave trga sposobnost konkurentov, da vstopijo na trg, in višina stroškov, ki je povezana z vstopom na trg, sposobnost konkurentov, da zapustijo trg, in višina stroškov, ki je povezana z izstopom. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  36. III. del: BLIŽE K REALNOSTI. POPOLNA KONKURENCA IN DRUGE TRŽNE STRUKTURE 8. Neoklasično podjetje, cilji in vrste podjetij v tržnem gospodarstvu 9. Monopol 10. Monopolistična konkurenca, oligopol in kartel TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  37. 11. Trgi proizvodnih dejavnikov: delo 12. Kapital in zemlja. Vključevanje tveganja v ekonomsko dogajanje TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  38. 8. POGLAVJE: Neoklasično podjetje, cilji in vrste podjetij v tržnem gospodarstvu

  39. 8.1. NEOKLASIČNO PODJETJE V modelu neoklasične ekonomije so podjetja agenti družbe, ki spreminjajo proizvodne dejavnike v proizvode in delujejo za lasten račun zaradi doseganja največjega dobička. Na konkurenčnem trgu nabavljajo proizvodne dejavnike po konkurenčnih cenah in jih pri omejitvah, ki jim pomeni produkcijska funkcija (Q = f(K,L,Z…), spreminjajo v proizvode. Racionalnost obnašanja jih sili, da za vsak možni obseg izberejo kombinacijo proizvodnih dejavnikov, ki omogoča ta obseg proizvesti z minimalnimi stroški. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  40. Zakaj se ljudje sploh organizirajo v podjetja?Neoklasična teorija ponuja dva odgovora:- da bi izkoristili prednost timske proizvodnje;- da bi zmanjšali pogodbene stroške TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  41. Podjetnik, lastnik podjetja, manager Dejansko je “podjetje” abstraktni pojem. Ljudje se v resnici lahko pogajajo le z drugimi ljudmi, ne s podjetjem. Zato mora imeti določena skupina ljudi, imenujemo jo “management”, pooblastilo, da deluje v imenu tega abstraktnega podjetja. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  42. MANAGEMENT je lahko kar lastnik(i) podjetja, ki po izplačilu vseh pogodbenih zneskov zadrži ostali del dohodka kot nagrado za svojo dejavnost. Pojav velikih podjetij (korporacij) pa tudi na tem področju pripelje do delitve dela. Management postane sam objekt delitve dela, z jasno nalogo, da v imenu lastnikov sklepa pogodbe z drugimi nosilci proizvodnih dejavnikov, ki jih podjetje potrebuje. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  43. Če management in lastnik podjetja nista isti osebi, pride do ločitve njunih funkcij.LASTNIK PODJETJA nadzira porabo sredstev (alokacijo sredstev) in nosi tveganje ter s tem izvaja podjetniško funkcijo.MANAGER usklajuje različne aktivnosti v podjetju in v okviru dane alokacije sredstev zagotavlja, da je učinek (dobiček podjetja) največji. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  44. V neoklasični teoriji so managerji AGENTI, ki delujejo v korist lastnikov podjetja (PRINCIPLES). Lastnik(i) podjetja jih pooblastijo, da s sredstvi podjetja gospodarijo smotrno in jih v zameno za njihovo lojalnost ustrezno nagradijo. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  45. POGODBE urejujejo dolžnosti zaposlenih in nagrajevanje za opravljene dolžnosti, ki je določeno z delovanjem trga dela. Za neoklasično podjetje je torej značilna organizacija s hierarhičnim nadzorom in tržno določenimi razmerji med dohodki zaposlenih. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  46. 8.2. ALI JE DOBIČEK CILJ PODJETIJ V RAZVITEM TRŽNEM GOSPODARSTVU? Splošni argument za veljavnost dobička kot funkcije cilja podjetij v razvitem tržnem gospodarstvu TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  47. V razpravi so se oblikovali različni ugovori proti dobičku kot ciljni funkciji podjetja. Po mnenju nekaterih je predpostavka o večjem dobičku kot funkciji cilja podjetja preveč enostavna. Drugi menijo, da obstajajo alternativne razlage o obnašanju podjetij, ki bolje pojasnjujejo stvarno delovanje podjetij kot razlaga o največjem dobičku kot cilju podjetij. Tretje stališče pravi, da v dejanskem življenju podjetja nimajo dovolj informacij, da bi sprejemala odločitve po načelih, ki smo jih razvili v prejšnjih poglavjih. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  48. Ker prvo stališče za oblikovanje ekonomske teorije nima prave veljave, saj je treba v ekonomski teoriji upoštevati enostavne ideje, in ker bomo o alternativnih razlagah obnašanja podjetij spregovorili nekoliko kasneje, bomo v tej točki prikazali splošni argument, zakaj naj bi se podjetja v konkurenčnem gospodarstvu zavzemala za največji možni dobiček.Ta argument imenujemo “ARGUMENT PREŽIVETJA”. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  49. V svetu konkurence nastopajo podjetja, ki bolj upoštevajo načelo največjega dobička, in podjetja, ki tega načela ne upoštevajo v tolikšni meri. Prva skupina podjetij bo dosegla večji presežek in bo zaradi tega rasla hitreje. Druga skupina podjetij se bo stavila v rasti in podjetja bodo verjetno propadla. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  50. V dolgem obdobju se bodo podjetja raje ravnala po načelu največjega dobička, kot da bi propadla. K temu jih navaja tudi dejstvo, da zunanji partnerji (banke, zavarovalnice...) raje sodelujejo z zdravimi podjetji kot pa s podjetji, ki so na robu propada. Ker manj uspešnim podjetjem grozi, da bodo likvidirana ali pa jih bodo odkupila bolj uspešna podjetja, in ker lastniki kapitala pogosto nagrajujejo managerje glede na višino ustvarjenega dobička, managerji upoštevajo načelo večjega dobička tudi zaradi osebnih razlogov. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

More Related