510 likes | 696 Views
Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov. Nivoji zorenja procesa (izdelave programske opreme). Humpre y (1990) razvije “tezo” o zorenju procesa izdelave programske opreme. OPTIMIRANI NIVO. UPRAVLJANI NIVO. Stalno izboljševanje procesa. DEFINIRANI NIVO. Predvidevanja.
E N D
Nivoji zorenja procesa(izdelave programske opreme) Humprey (1990) razvije “tezo” o zorenju procesa izdelave programske opreme. OPTIMIRANI NIVO UPRAVLJANI NIVO Stalno izboljševanje procesa DEFINIRANI NIVO Predvidevanja PONOVLJIVI NIVO Standardi, dokumentiran proces ZAČETNI NIVO Disciplina v procesu
1. Začetni nivo • Razvojno okolje se v vsaki situaciji obnaša naključno • Proces uporablja ustaljene postopke, ki pa so v vsaki situaciji nekoliko drugačni in zato nepredvidljivi • Težave povzročajo • uporabnikove zahteve po spremembah • fluktuacija kadrov • Izvajanje prepuščeno posamezniku. upravljanje ni učinkovito • Ni spremljanja stroškov dela, ni načrtovanja, ni kontrole • Kako izboljšati proces? • projektno vodenje • nadzor managementa (kontrolni pregledi, inšpekcije) • zagotavljanje kakovosti (posameznik ali skupina so odgovorni, da se sprejete odločitve tudi izvajajo) • nadzor sprememb (evidentiranje, klasifikacija ter na tej osnovi določanje načrtov, stroškov, obsega dela, ipd.)
2. Ponovljivi nivo • Okolje dosega ponovljive rezultate • Se ne zaveda, da jih dosega predvsem zaradi čvrste organizacije in kontrole že osvojenega znanja • Nove težave nastopajo • pri uvajanju novih tehnologij in metod dela, saj obstoječa projektna organiziranost in proces dela temeljita na starih znanjih (uvajanje novih tehnologij z obstoječimi metodami je lahko katastrofalno) • izdelava novega proizvoda oz. večje spremembe na uporabniški strani so povsem novo področje, s katerim se izvajalci še niso srečali • večje organizacijske in kadrovske spremembe povzročajo težave • Večina problemov nastopa, ker proces izdelave programske opreme ni vnaprej določen • Faze procesa so neustrezno definirane ali pa sploh niso definirane.
3. Definirani nivo • Za vsako fazo (projektni vidik) ali aktivnost (procesni vidik) je znano • kakšni so vhodi in pogoji, pod katerimi se ta faza lahko prične izvajati (specifikacije, dokumentacija, znani primer, dobra programerska praksa) • kaj moramo v tej fazi delati • kakšen je način spremljanja procesa z meritvami • kaj so kontrolne točke za potrebe zagotavljanja kakovosti v procesu • Za razumevanje in definiranje procesa je potrebno določiti posebno skupino, ali pa najeti zunanje svetovalce. V manjših razvojnih okoljih ta skupina še spremlja in analizira lasten proces in nove tehnologije. • Vpeljava metod in tehnologij programskega inženirstva • kontrolni pregledi in inšpekcije, formalnejše metode zasnove, programiranja, testiranje in izdelave prototipov • Bistvena spoznanja • definiran proces daje možnost učinkovitega uvajanja novih tehnologij, predpogoj za uvajanje programske metrike (pogoj za optimizacijo) • za spremembe na področju kakovosti je najodgovornejši management
4. Upravljani nivo • Značilnosti • opredeljena sta obseg in vsebina podatkov za upravljanje vsake faze procesa • vsi podatki se shranjujejo v bazo podatkov • podpora pri tekočem upravljanju • statistična analiza procesov • napovedi, simulacije • vpeljano je celovito upravljanje kakovosti (TQM) • Bistveno je torej urejeno zbiranje podatkov in upravljanje na podatkovni osnovi • Podatke o procesu zbiramo zato, da ga ne upravljamo intuitivno (samo) na podlagi izkušenj, ampak ga upravljamo in stalno popravljamo na podlagi podatkov • Razvojno okolje se je na poti dozorevanje naučilo, kateri so značilni podatki, ki jih je treba meriti in zbirati, in kaj za njihov proces pomenijo
5. Optimirani nivo • Značilno je • avtomatizirano zbiranje podatkov • dostopnost podatkov iz preteklosti • komunikacija med subjekti temelji na podatkih. Je kvantitativna in bolj objektivna • proces je discipliniran • uporaba sprejetih metod dela • dokumentacije • t.j., uporaba standardov • Bistvo optimizacije procesa je v preprečevanju napak in ne v njihovem odpravljanju • Sprememba paradigme upravljanja procesa:pozornost managementa se preusmeri od pretežne skrbi za proizvod na skrb za optimizacijo procesa • Optimizacija sloni na zbiranju podatkov o procesu in analizi tekočih podatkov ter primerjava s podatki iz preteklosti
Kako določiti kakovost? • Za veliko proizvodov, predmetov in storitev znamo kakovost izraziti kvantitativno (s fizikalnimi, električnimi, mehanskimi meritvami) • Kvantitativno izražanje nas navadno ne zadovolji • Kakovost embalaže proizvoda. • Popolnost upravljanja avtomobila. • Prijaznost programskega proizvoda. • Različni vidiki: • uporabnika ne zanima proces, temveč zadovoljevanje njegovih potreb • proizvajalec (programer) gleda na “kvaliteto kode”, uporabljenih algoritmov, strukturo ipd. • vodstvo proizvajalca gleda na stroške, roke, človeške vire, ugled...
Karakteristike kakovosti • Resnične karakteristike (te zahtevamo) • Nadomestne karakteristike (te merimo)
McCallov model (podobno Furps...) • kriteriji kvalitete (te merimo) • faktorji kvalitete (te izračunamo iz kriterijev) • Primer: Faktor “razumljivost” je sestavljen iz kriterijev “doslednost”, “samoopisnost”, “jedrnatost” in “čitljivost”. • Nekateri kriteriji nastopajo v več faktorjih • Kriteriji so lahko tudi soodvisni ali si nasprotujejo
Karakteristike kvalitete po ISO 9126 • Funkcionalnost • ustreznost dela to, kar potrebujemo? • natančnost natančnost rezultata • združljivost ...z drugimi programi, prejšnjimi verzijami • skladnost ...z zakoni, predpisi, priporočili, standardi • zaščita onemogočanje nepooblaščenega vstopa • Zanesljivost • zrelost število napak/odpovedi • toleranca napak • možnost nadaljevanja po napaki • Uporabnost • razumljivost napor uporabnika, da prepozna logično strukturo • zmožnost priučitve • način uporabe (napor pri uporabi)
Karakteristike kvalitete po ISO 9126 • Učinkovitost • poraba časov odzivni čas, čas izvedbe transakcije... • poraba virov pomnilnik, V/I enote... • Vzdrževalnost • sposobnost analize odpovedi • občutljivost na spremembe • zmožnost testiranja ob spremembah • Prenosljivost • prilagodljivost (brez potrebe po poseganje v kodo) • zmožnost inštalacije (oz. uporabnikov napor ob tem) • zamenljivost napor, da zamenjamo neko drugo opremo s to
ISO 9000 • Družino ISO 9000 pričnejo oblikovati leta 1987, zadnja verzija je iz leta 2000 • Standardi ISO 9000 pripadajo splošnim standardom upravljalskih sistemov (generic management systems standards) • lahko jih uporabljajo tako majhne kot velike organizacije • ne glede na to, kaj delajo ali proizvajajo • upravljanje organizacije naj bi bilo sistematizirano • tovrstni standardi pomagajo organizacijam pri postavitvi in uporabi sistema • Z “ISO 9000” označujemo družino dokumentov, ki sestoji iz standardov in priporočil, ki opredeljujejo • upravljalske sisteme • terminologijo • orodja (npr. presojo) • ISO 9000 se ukvarja z upravljanjem kvalitete, t.j., kako vzpostaviti sistem, da organizacija ugodi zahtevam (željam) kupca • ISO 9000 obravnava proces in ne izdelkov
Namen ISO 9000 • Zmanjšanje števila napak zaradi sistematičnih pregledov in testiranja • Zmanjšanje števila napak zaradi sodelovanja zaposlenih, njihovega vedenja o problematiki in dodatnega šolanja • Boljši izdelki zaradi boljše kontrole načrta • Izboljšanje produktivnosti zaradi boljšega planiranja in skupinskega dela • Zmanjšanje stroškov zaradi napak • Sistematično izvajanje preventivnih in korektivnih akcij • Izboljšana komunikacija (notranja, zunanja: izboljšanje kvalitete, učinkovitosti, pravočasnosti, odnosa s stranko) • Presoja kvalitete s strani tretje stranke, ki ji kupci zaupajo
Kritika ISO 9000 • ISO 9000 dela proces konsistentnejši, zato naj bi zaviral inovacije; kot primer navajajo prav programsko inženirstvo. • Če imaš za reševanje na voljo samo kladivo, vsak problem izgleda kot žebelj. • Podjetja so prisiljena uporabiti ISO 9000, čeprav za njihovo področje ni najbolj primeren. • Obstaja le malo primerov, kjer je bila učinkovitost standarda dejansko dokazana.
Kritika ISO 9000: Toyota • Toyota je leta 2000 opustila ISO 9000 in se vrnila k svojemu prejšnjemu sistemu • Toyota Production System: • zmanjšanje odpadkov (kaizen, 改善): • Defects • Overproduction • Transportation • Waiting • Inventory • Motion • Overprocessing • ravno pravočasna dostava (Just In Time, ジャストインタイム) • ...
ISO 8402: Presoja sistema kakovosti • Kaj je pravzaprav “sistem kakovosti”? • Kakšen smisel ima presoja? • Ali je rezultat presoje odvisen od presojevalcaali pa je presoja objektivna? • Je presoja tehničen postopek, ki daje ponovljive rezultate v enakih pogojih? • S kakšnim namenom se odločamo za presojo? • Kdo naroči presojo? Kdo presoja? • Ali pridobljeni certifikat sebi pomeni izboljšano kakovost presoje?
Presoja sistema kakovosti • Presoja ni tehničen postopek • Nevarnost subjektivne ocene nekega stanja ali postopka je velika • ... zato obstajajo standardi, ki predpisujejo • postopek presoje • usposobljenost presojevalcev • Pomemben element presoje je pretok znanja med presojevalcem in organizacijo, ki je v postopku presoje • Rezultatom presoje, dobljenim na podlagi zahtev mednarodnih standardov, podjetja in uporabniki zaupajo • Presoja največkrat pomeni ugotovitev skladnosti procesa (izdelka, storitve) z nekim standardom (zakonom, pravilnikom, predpisom)
organizacijska struktura, odgovornosti, postopki, procesi in viri za izvajanje vodenja kakovosti sistem kakovosti funkcije vodenja, ki določajo in izvajajo politiko kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti vsi načrtovani in sistematični ukrepi, ki so potrebni za doseganje ustreznega zaupanja, da bo proizvod, preoces ali storitev izpolnila zahteve glede kakovosti. izvajalne tehnike in aktivnosti, ki se uporabljajo za izpolnitev zahtev glede kakovosti Pojmi v presoji sistema kakovosti splošne usmeritve in cilji organizacije glede kakovosti, ki jih formalno določi najvišje vodstvo politika kakovosti SLS ISO 8402: 1993
Politika kakovosti • Najvišji organ (direktor, kolegij) sprejme stališča in načela v zvezi s kakovostjo • Kakovost je del poslovne politike organizacije • Politika kakovosti določa in oblikuje splošne dolžnosti vseh zaposlenih, predvsem pa managementa politika kakovosti sistem kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti
Sistem kakovosti • Sistem kakovosti sestavljajo • organizacija dela • pisana pravila in postopki • odgovornosti in pooblastila • kadrovski in drugi viri • Z zgornjimi vodstvozagotavlja, koordinira in izvaja kontrolo vseh funkcij, ki so potrebne za kakovost na pričakovani ravni • Sistem kakovosti ni statičen, temvečje dinamična organizacijsko–tehničnastruktura, ki se prilagaja inovacijam inspremembam. • Zahteva urejeno okolje procesagradnja programske opreme. Sistemmora biti vsaj na definiranem nivoju. politika kakovosti sistem kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti
Sistem kakovosti je dokumentiran • Dokumentiran sistem kakovosti pomeni, da je definiran, dokumentiran in kontroliran • V dokumentaciji so opisani • poslovnik o kakovosti • to je krovni dokument • nadomesti ga lahko ustrezna zbirka standardov, predpisov, ipd. • proces razvoja, in sicer po fazah • vsebina in obseg • orodja • dokumentacija • odgovornosti vseh sodelujočih v procesu • kontrolne točke in način izvajanja kontrole • potrebni pogoji za dosego ciljev
Vodenje kakovosti • Vključuje • strateško planiranje • razporeditev zmogljivosti • druge sistematične dejavnosti (planiranje kakovosti, izvajanje, ovrednotenje) • Obsega vse vidike upravljanja procesa izdelave, uvajanja in vzdrževanja programske opreme • metodološke vidike(življenjski cikel) • organizacijske vidike(upravljanje projektov) • tehnično–tehnološke vidike(tehnike, orodja) • kadrovske vidike(motivacija, izobraževanje) • statistično spremljanjeprocesa/proizvoda politika kakovosti sistem kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti
Zagotavljanje kakovosti • Vključuje vse upravljalske ukrepe, s katerimi je zagotovljeno stalno vrednotenje faktorjev, ki vplivajo na ustreznost rezultatov posameznih faz. • Ti upravljalski ukrepi so različne vrste kontrolnih pregledov. • Zagotavljanje kakovosti pomeni predvsem uspešno in učinkovito izvajanje kontrolnih pregledov • ti morajo biti natančno določeni • kaj in zakaj pregledujemo • v kakšni obliki so rezultatikontrolnega pregleda • kakšni bodo ukrepi na osnovirezultatov • Zagotavljanje kakovosti predstavljaupravljalsko povratno zanko. politika kakovosti sistem kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti
Obvladovanje kakovosti • Obsega predvsem tehnične dejavnosti in ukrepe za izpolnitev zahtev za kakovosten proizvod • Tehnične dejavnosti • merjenje rezultatov • statistična analiza • določevanje referenčnih (željenih) vrednosti vplivov na nek proces, program ali postopek • Za doseganje ekonomskeučinkovitosti naj obvladovanjekakovosti zajema izvajalne tehnike indejavnosti, ki so usmerjene v • spremljanje procesa • odpravljanje vzrokov za nezadovoljivodelo v posameznih fazah politika kakovosti sistem kakovosti vodenje kakovosti zagotavljanje kakovosti obvladovanje kakovosti
Presoja kakovosti Sistematična in neodvisna preiskava, katere namen je ugotoviti, ali ukrepi za kakovost in njihovi rezultati ustrezajo načrtovanim ureditvam ter ali se te ureditve izvajajo učinkovito in ali so primerne za doseganje ciljev. • Izvaja se na sistemu kakovosti ali na njegovih elementih, na procesih, na proizvodih ali storitvah. • Namen • ugotavljanje skladnostiali so načrtovani rezultati realizirani oz. v skladu z načrtovanimi • iskanje vzrokov za neskladja med doseženim in načrtovanimpresoja je objektivna analiza, ki pokaže na hibe, napake in pomanjkljivosti ter nakaže rešitve • vpis v registerneodvisna presoja je lahko osnova za medsebojno zaupanje med podjetji ter med podjetji in kupci
Presoja kakovosti • Zahteva jo lahko • podjetje samo (preverjanje delovanja sistema kakovosti) • kupec • neodvisna institucija (nadzor nad delovanjem sistema kakovosti) • Presoja mora biti objektivna. Njeni zaključki naj bi bili dokazljivi in pod enakimi pogoji ponovljivi. • postopek presoje mora biti dobro definiran • njene ugotovitve se morajo nanašati na dejstva, ki so podkrepljena s stvarnimi dokazi • lahko jo izvedejo le za to usposobljeni delavci (v podjetju) ali ustrezni presojevalci neodvisnih institucij • Presoja v programskem inženirstvu je relativno nova aktivnost.
Akterji v presoji kakovosti • Presojevalec: oseba, ki je usposobljena za opravljanje presoj kakovosti. • Imenovati je potrebno tudi vodilnega presojevalca • Presojevalci morajo biti pooblaščeni • Pooblaščajo jih certfikacijski organi, ki izobražujejo na lokalnem in mednarodnem nivoju • Certifikacijske organe nadzirajo nacionalne službe za akreditacijo • Naročnik: oseba ali organizacija, ki presojo naroča • Presojanec: organizacija, storitev ali izdelek
Pojmi v presoji kakovosti • Ugotovitev: poročilo o ugotovljenih dejstvih, sestavljeno v času presoje in podprto s stvarnimi dokazi • rezultati presoje ne smejo biti subjektivni • presoja temelji na stvarnih dokazih • Stvarni dokaz: • kvalitativne in kvantitativne informacije, zapisi ali izjave o dejstvih • ta so vezana na kakovost posamezne storitve ali na obstoj in izvajanje elementa sistema kakovosti • temeljiti morajo na ugotovitvah, merjenjih ali izkušnjah, ki se lahko preverijo • zahteva po stvarnem dokazu zmanjšuje možnost presojevalčevega subjektivnega mnenja • ugotovitev presojevalca, ki ni podkrepljena s stvarnim dokazom, je nedovoljena, nestrokovna in s strani presojanca ovrgljiva
Kategorizacija po načelu strank • Presoja po načelu prve stranke • naročnik, presojanec in presojevalec so iz iste organizacije • primer je občasno naročilo managementa službi za kakovost v organizaciji, da preišče delovanja sistema kakovosti • Presoja po načelu druge stranke • naročnik in presojanec nista iz iste organizacije • tipični primer je presoja sistema kakovosti, ki ga dobavitelj (naročnik, prva stranka) izvede pri svojem dobavitelju (presojanec, druga stranka). Presojevalec je običajno iz organizacije naročnika. • Presoja po načelu tretje stranke • presojo izvaja za to pooblaščena organizacija • naročnik in presojanec sta lahko iz iste oranizacije • tipični primer so presoje za pridobitev certifikata skladnosti sistema kakovosti z določenim standardom
Cilji presoje • Ugotovitev skladnosti sistema kakovosti s standardi, pravili ali zakoni • Ugotovitev učinkovitosti sistema kakovosti ali njegovega dela • Ugotovitev vzrokov za probleme v sistemu kakovosti in njihove rešitve • Ugotovitev sposobnosti poddobavitelja
Ugotavljanje skladnosti • Podjetjem je običajno prvi cilj pridobitev certifikata skladnosti z ISO 9001. Motiv: pridobiti konkurenčno prednost in obdržati kupce. • Gre za ugotavljanje skladnosti z mednarodnim standardom, presoji pa pravimo tudi presoja sistema kakovosti • Ugotovitev skladnosti ne pove nič o kakovosti proizvoda • Verjetnost, da bo proizvod kakovosten v urejenem okolju je večja, kot v neurejenem, skladnost z zahtevami standarda pa je le eden od pogojev za zagotavljanje kakovosti
Presoja učinkovitosti • Cilj podjetja je stalno izboljševanje kakovosti • Presoja učinkovitosti je orodje managementa, da pridobi podatke o delovanju sistema kakovosti • Presoja se lahko nanaša na različne vidike • stroški delovanja sistema kakovosti • učinkovitost kontrolnih pregledov • realnost programske metrike • odnos do kupcev in uporabnikov • ustreznost življenjskega cikla • ustreznost dokumentacije za sistem kakovosti
Ugotavljanje vzrokov problemov • Tesno navezan na presojo učinkovitosti • Gre predvsem za predloge za odpravo težav v delovanju sistema kakovosti
Sposobnosti poddobavitelja • Gre za presojo po načelu druge stranke • Ali potencialni dobavitelj izpolnjuje zahteve naročnika? • V praksi ta presoja ni potrebna, kadar se dobavitelj izkaže s certifikatom skladnosti. V mnogih primerih (npr. farmacija) pa tudi to ni zadostno zagotovilo.
Življenjski cikel presoje • Planiranje skrajša čas izvedbe • Dokument, ki določa, kdo, kje, kdaj in kako bo izvajal presojo • Potrebujemo podatke o • razlogih presoje (možnosti smo že našteli) • področju presoje (sistem kakovosti, del...) • referenčnih dokumentih (npr. ISO 9001) • lokaciji presoje • virih presoje (ljudje, prostori, oprema, termin) • predhodnem pregledu (oceni) sistema kakovosti • Odgovornosti • naročnik: zahteve in pričakovanja izrazi pisno • presojevalec: pridobitev vseh potrebnih podatkov PLANIRANJE PRESOJE IZVEDBA PRESOJE POROČILO O PRESOJI
Življenjski cikel presoje • Področje presoje • Opredeli ga naročnik • Celoten sistem kakovosti ali le njegov del • Izbor poslovnih funkcij (npr. samo končna kontrola) • Fizične lokacije • Naročnik mora za področja pripraviti zadostne stvarne dokaze in podatke • znani problemi in težave naročnika • rezultati predhodnih presoj (notranjih in zunanjih) • dokumentacija o statistični kontroli kakovosti • Stranki se dogovorita o globini izvedbe presoje (lahko določi standard ali pa naročnik, odvisno od tipa presoje) PLANIRANJE PRESOJE IZVEDBA PRESOJE POROČILO O PRESOJI
Življenjski cikel presoje • Referenčni dokumenti • za certifikat ustreznosti je to določen standard • sicer naročnik določi potrebne mednarodne, nacionalne ali interne standarde in pravilnike • presojevalec lahko pri tem svetuje naročniku • Lokacija presoje • vpliv na plan in stroške presoje • Naročnik zagotovi vire presoje • ljudje, ki so na razpolago presojevalcu(ti so v času presoje izločeni iz delovnega procesa) • prostori in tehnična oprema • termin oz. dopusten čas izvajanja presoje PLANIRANJE PRESOJE IZVEDBA PRESOJE POROČILO O PRESOJI
Življenjski cikel presoje • Predhodni pregled • Osnova za planiranje presoje • Zahteva (če je le možno) jo ISO 10011–1 • Namen je oceniti, ali je dokumentacija sistema kakovosti taka, da formalno zadovoljuje zahteve referenčnega dokumenta • Dokumentacijo priskrbi naročnik, pregleda pa se lahko na lokaciji ene od strank PLANIRANJE PRESOJE IZVEDBA PRESOJE POROČILO O PRESOJI
Cilji, razlogi in področje presoje Zbiranje podatkov o naročniku Predhodni obisk naročnika PLANIRANJE PRESOJE Predhodni pregled dokumentacije Naročnik usklajuje dokumentacijo in proces OK? IZVEDBA PRESOJE NE DA Priprava tima za presojo POROČILO O PRESOJI Analiza - pregled procesa naročnika Izdelava plana presoje Izdelava delovnih dokumentov za presojo Zaključna kontrola plana presoje
Življenjski cikel presoje PLANIRANJE PRESOJE UVODNISESTANEK IZVEDBA PRESOJE PREGLED POROČILO O PRESOJI ZAKLJUČNI SESTANEK (ISO 10011–1)
Izvedba presoje • Prisotni vsi presojevalci (ne samo vodja) • Čas trajanja: 1 ura • Namen po ISO 10011–1 • Potrditev področja presoje • Predstavitev timov, metod dela in plana presoje • Vzpostavitev poti za komuniciranje • Ali so vsi zahtevani viri na razpolago? • Kraj in čas zaključnega sestanka • Opozoriti na terminologijo (neskladnost, ugotovitev, stvarni dokaz) • Pojasniti vse nejasnosti • Vprašanja zaupnosti UVODNISESTANEK PREGLED ZAKLJUČNI SESTANEK
Izvedba presoje • Po metodi intervjuja • Posamezne skupine presojevalcev izvajajo presojo na osnovi • planirane poti presoje • pripravljenih vprašanj • lastnih izkušenj • Ugotovitve o neskladjih mora presojevalec podpreti s stvarnimi dokazi in dokumentirati. Če je neskladij preveč, se lahko postopek presoje ustavi. • Vsako ugotovitev mora potrditi predstavnik naročnika – sicer bi ta lahko bila sporna. UVODNISESTANEK PREGLED ZAKLJUČNI SESTANEK
Obrazec za zapis ugotovitev UGOTOVITVE PREGLEDA Štev. ugotovitve: Podjetje: Predstavnik podjetja: Oddelek: Datum: Presojevalec: UGOTOVITEV Presojevalec: Kategorija ugotovitve: Predstavnik naročnika: KOREKTIVNI UKREP Predlog izdelal: Predlog potrdil: Predlog izvedel: Datum izvedbe: POTRDITEV IZVEDBE KOREKTIVNEGA UKREPA Presojo izvedel: Datum: Pripombe:
Pred intervjujem presojancu razložite namen in postopek pregleda Pregled se nanaša na objekt in ne na osebo, vprašanja pa na sistem Konstruktivnost, ne iskanje napak za vsako ceno Držati se poti presoje Intervju se začne z odprtimi vprašanji, “Razložite mi, prosim, …”. Sledi zakaj? kdaj? kako? kje?, nato pa “Pokažite mi …”, “Ali lahko vidim …” Priporočila presojevalcem • Ugotovitve, ki pomenijo popolno neskladnost z referenčnim dokumentom, je treba takoj uskladiti z vodjo presoje • Presojevalec naj ne pozabi, da je plačan gost • Svetovanje v času pregleda ni priporočljivo • Presojevalec naj bo profesionalen in objektiven • Kritika naj bo profesionalna
Izvedba presoje • Pred izdelavo zaključnega poročila, zadnji dan presoje • Namenjen managementu, da dobi jasno predstavo o ugotovitvah in akcijah, ki sledijo • Vodi ga vodilni presojevalec. Dnevni red • Pozdrav in zahvala naročniku in presojancu • Pozitivne ugotovitve pregleda • Razlaga neskladnosti in opažanj presojevalcev • Predvideni datumi za korektivne ukrepe in ponovno presojo • Obravnavanje vprašanj zaupnosti • Odgovarjanje na vprašanja presojanca • Ograditev odgovoronosti (od neskladnosti, ki jih presojevalec ni ugotovil) UVODNISESTANEK PREGLED ZAKLJUČNI SESTANEK
Življenjski cikel presoje • Na formalen način prikazuje rezultate presoje • Pomemben zapis o kakovosti, ki mora biti arhiviran • Naročniku se preda osebno ali po pošti, brez formalnosti • Glede na tip presoje • Notranja presoja: manj formalna, lahko priporoča korektivne akcije • Zunanja presoja: strogo formalna, predlogi korektivnih ukrepov niso priporočljivi. • Korektivne ukrepe izvede presojanec, presojevalec le analizira ukrepe in ugotavlja, ali zagotavljajo rešitev problema. • Zaključno poročilo ne sme vsebovati • priimkov in imen v zvezi z neskladnostmi • zaupnih podatkov • subjektivnih mnenj, nepreverjenih podatkov • S predajo poročila naročniku je presoje zaključena PLANIRANJE PRESOJE IZVEDBA PRESOJE POROČILO O PRESOJI
Poglavja poročila o presoji • Oznaka poročila • Področje in cilji presoje • Plan presoje in razlaga posebnosti presojanca • Predstavitev tima za presojo, predstavnikov naročnika in presojanca, datumi • Ugotovitve neskladnosti in opažanja (če so dovoljena) • Navedba referenčnih dokumentov • Ocena o stopnji usklajenosti z referenčnim dokumentom • Sposobnost sistema kakovosti za doseganje predvidenih ciljev • Seznam prejemnikov naročila