Psihološke težave pri bolnikih z vrtoglavico

1. Psihološke težave pri bolnikih z vrtoglavico Ana Ožura

2. Vloga psiholoških dejavnikov pri bolnikih z vrtoglavico • Dihotomno ločevanje na fizično in psihično ne upošteva pogoste možnosti – da se pri nastajanju bolnikovih simptomov psihološki in medicinski dejavniki prepletajo • Klinične in laboratorijske preiskave podpirajo interaktivni model bolezni, ki je osnovan z biološkimi in psihološkimi procesi. • Model se ukvarja s psihološkimi dejavniki, ki lahko zapletejo potek nevro-otološke bolezni in biopsihološkimi mehanizmi, ki lahko sprožijo ali vzdržujejo kronično vrtoglavico • Integrativni pristop ponuja možnosti bolj učinkovite in manj drage obravnave vrtoglavice

3. Psihološki simptomi pri bolnikih z nevro-otološkimi boleznimi • Ena tretjina bolnikov z vrtoglavico ima klinično pomembne psihološke probleme • Posamezniki z kronično ali ponavljajočo vrtoglavico imajo pogostejšo komorbidno anksioznost in depresivnost kot tisti s prehodno fizično boleznijo • 50% bolnikov z različnimi perifernimi vestibularnimi deficiti je razvilo psihiatrično motnjo (najpogosteje panično motnjo ali veliko depresijo) (Eagger et all, 1992) • V prečni raziskavi so bolniki z akutno nevrološko simptomatiko ocenili vertigo kot najbolj anksioznost vzbujajočo prizadetost (Pollack et all, 2003) – akutni vestibularni dogodki so močni sprožilci anksioznosti

4. Simptomi anksioznosti: Anksiozna pričakovanja (vnaprejšnja zaskrbljenost zaradi situacij povezanih z vrtoglavico) Fobično izogibanje (izogibanje krajev ali dejavnosti, ki so povezani z vrtoglavico zaradi strahu pred posledicami vrtoglavice) Simptomi depresivnosti: Imajo razpon od frustracije in demoralizacije do velike depresivne motnje Konverzivna motnja, Munchausen sindrom in agravacija NI pogosta pri bolnikih s kronično vrtoglavico Psihološki simptomi

5. Najpomembnejši psihološki dejavniki • Predispozicija – raziskave so identificirale dva genetsko določena tipa temperamenta, ki predstavljata dejavnik tveganja za razvoj anksiozne in depresivne morbidnosti pri bolnikih z vrtoglavico. Fobično anksiozni temperament poveča tveganje za panično in fobično motnjo. Značilna je vedenjska inhibiranost v novih situacijah, socialna anksioznost od zgodnje starosti naprej, panično odzivanje na stresorje. Nevrotični temperament poveča tveganje za generalizirano anksiozno motnjo in veliko depresijo. Značilna je kronična zaskrbljenost, ponavljajoča depresivnost in psihosomatski simptomi kot odziv na stresorje 2. Pospešitev – vemo, da lahko psihološki proces sprožijo vrtoglavico brez medicinskega vzroka. Omotičnost in vrtoglavica sta druga najbolj pogosta simptoma panične motnje.

6. Najpomembnejši psihološki dejavniki 3. Provokacija – pretiran odziv na stresne življenjske dogodke lahko sprožijo ponovitev vestibularne migrene in Ménièrovega sindroma. Dolgoročni potek medicinskih in psiholoških simptomov lahko delno določa bolnikova občutljivost za stres. 4. Ohranjanje – Na vzdrževanje simptomov lahko ne glede na izvor bolezni vplivajo biopsihološki mehanizmi: Procesi učenja: Klasično (npr. avtonomni odziv na normalno zibanje pri stanju) in instrumentalno (npr. iskanje opore pri prijateljih v gneči) pogojevanje Kognitivni procesi: Katastrofiziranje (“Bruhal bom”, “Zmešalo se mi bo”, “Zaletel se bom”) in anksiozna ruminacija (“Moji otroci si ne zaslužijo invalidnega starša”)

7. Najpomembnejši psihološki dejavniki • Pogojevanje povzroči hiperobčutljivost za gibanje in spremembe v lokomociji ter povečano zavedanje normalnih refleksnih akcij, ki ustvarijo subjektivni občutek neravnotežja. Bolnikovo pričakovanje, da pri mirni stoji ni nobenega gibanja se ne ujema več z povečano pozornostjo na refleksne posturalne kontrolne gibe. • Katastrofične misli o posledicah vrtoglavice in anksiozna preokupacija s kroničnimi simptomi ohranjajo zavedanje in osredotočanje na vrtoglavico ter poslabšajo vsakodnevno funkcioniranje • Bolnik se prične izogibati fizičnih aktivnosti, ki bi lahko pospešile zgodno vestibularno kompenzacijo in prične pretirano ceniti odsotnost vseh simptomov

8. Prepoznavanje psiholoških težav pri bolniku z vrtoglavico • Kratka vprašanja o depresivnosti, anksioznosti in somatizaciji • Ste brezvoljni? Se počutite potrti? Ste prenehali delati določene stvari zaradi vrtoglavice? • Ali so pri bolniku znaki anksioznega pričakovanja, fobičnega izogibanja, kronične zaskrbljenosti, disforičnosti in preokupiranosti s somatskimi težavami (Ne grem več v trgovino, ker me to spravi ob živce, O vrtoglavici razmišljam 24 ur na dan) • Druga možnost so presejalni samo-ocenjevalni vprašalniki npr. Patient Health Questionnaire PHQ

9. Obravnava • Kognitivno vedenjska terapija – pokazala pomemben učinek na simptome anksioznosti in depresivnosti pri bolnikih z vrtoglavico in izboljšala vsakodnevno funkcioniranje • Vestibularna in ravnotežna rehabilitacijska terapija VBRT je fizikalna terapija, ki spodbuja kompenzacijo centralnega živčnega sistema po akutnih vestibularnih inzultih – desensitizacija • SSRI so varni in učinkoviti za zdravljenje komorbidne anksioznosti in depresivnosti pri bolnikih z vrtoglavico

10. Zaključki • Anksioznost in depresivnost sta izredno pogosti pri bolnikih z vrtoglavico • Prispevata k morbidnosti in otežujeta diagnostiko in zdravljenje • Bolniki z dejavniki tveganja kot so anksiozen temperament in vztrajna anksioznost med akutno vestibularno krizo bolj pogosto razvijejo kronično vrtoglavico • Dolgoročna prizadetost je bolj odvisna od psiholoških kot od fizičnih dejavnikov • SSRI, VBRT in kognitivna psihoterapija so terapevtske možnosti za bolnike z vrtoglavico oteženo z anksioznostjo ali depresivnostjo