1 / 16

ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM

ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM. mag. Marijan Rupert. SAMOSTANSKE KNJIŽNICE . Benediktinci v Gornjem Gradu, meditativni redovi: cistercijani v Stični in Kostanjevici, kartuzijani v Žičah, Jurkloštru, Pleterjah in Bistri. Razvoj samostanskih skriptorijev .

sari
Download Presentation

ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM mag. Marijan Rupert

  2. SAMOSTANSKE KNJIŽNICE • Benediktinci v Gornjem Gradu, meditativni redovi: cistercijani v Stični in Kostanjevici, kartuzijani v Žičah, Jurkloštru, Pleterjah in Bistri. Razvoj samostanskih skriptorijev. • Žiče – med 1391 in 1410 postala Velika kartuzija. Santonino. • Sekularizacija samostanov v času cesarja Jožefa II. (konec 18. stoletja).Popisi inventarja. Duplikati. Dunajska dvorna knjižnica.

  3. CERKVENE KNJIŽNICE • Knjižnica ljubljanskih škofov v Gornjem Gradu. Bibliofila Peter in njegov sin J.K. Seebach – NUK. • Jezuitski kolegij v Ljubljani – osnova višjega šolstva na naših tleh. Najprej gimnazija, nato višji študij teologije, filozofije, nato matematike in mehanike. • Jezuitski kolegij uničen v požaru leta 1774. 637 rešenih knjig prva osnova fonda NUK. • Kapucini: Ljubljana (današnji frančiškani), Škofja Loka, Krško in Vipavski križ. Pomembni predvsem v 18. Stoletju. • Pomembne knjižnice frančiškanov: Ljubljana, Novo mesto, Kamnik, Kostanjevica pri Gorici, Nazarje Koper. • Minoriti na Ptuju in v Piranu. Problematika obalnih knjižnic.

  4. OBDOBJE REFORMACIJE • Knjižnice v obdobju reformacije: 1569 na Trubarjevo pobudo in z njegovim darom ustanovljena Knjižnica kranjskih deželnih stanov, kot prva javna knjižnica, namenjena predvsem stanovski šoli. • Protestantska knjižnica se je dopolnjevala predvsem z darovi pridigarjev, plemičev in profesorjev (Dalmatin, Bohorič, F. Trubar, Budina, Krelj…)

  5. PLEMIŠKE (IN OSTALE) KNJIŽNICE • Turjačani (Auerspergi) – cca. 7000 knjig in inkunabul. Iz matičnega Turjaka v Knežji dvorec v Ljubljani, po potresu v Avstrijo, kasneje razprodana. • Valvasorjeva knjižnica – cca. 10.000 knjig in pomembna grafična zbirka. Po bankrotu prodana v Zagreb. • Erbergi – predvsem Jožef Kalasanc. Bogat arhiv in knjižnica – Arhiv Slovenije. Okoli 7.000 knjig ki tvorijo pomemben del fonda knjižnice Narodnega muzeja. • Knjižnica barona in mecena Žige Zoisa – zametek znanstvene knjižnice (naravoslovje, slavistika, rokopisi…). Kopitar in Schober. Literarni salon.

  6. ZASEBNE KNJIŽNICE • Valentin Vodnik • Tomo Zupan • Ivan Vrhovnik • Ivan Hribar…

  7. ZNANSTVENE KNJIŽNICE • Primer: Jernej Kopitar. • Kupoval knjige na dražbah v tujini. • Dragocen fond redkosti, predvsem s področja jezikoslovja in slavistike.

  8. Društvene, farne, šolske in ostale knjižnice • čitalnice • Sokoli

  9. Semeniška knjižnica • Semeniška knjižnica se je razvila iz knjižnice AcademiaeOperosorum (1701). Operosi so začeli delovati 1693. Rasla z darovi Herbersteina, Prešerna, Dolničarja… • Semeniška knjižnica je edina v celoti ohranjena baročna knjižnica v Sloveniji. • Danes šteje 58.000 enot, številne redkosti, dva medicinska kodeksa, turjaška biblija, 25 inkunabul, dragocena dela s področja humanistike.

  10. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA • Etape v razvoju NUK: Licejska knjižnica 1774, Študijska knjižnica 1850, Državna študijska knjižnica (univerzitetna) 1919, 1945 Narodna in univerzitetna knjižnica. Narejena po Plečnikovih načrtih 1936-41. • Obvezni izvod od leta 1807 (za Kranjsko), v času Ilirskih provinc za celo provinco, po letu 1919 s področja cele Slovenije, od 1921 s področja Jugoslavije, od osamosvojitve spet le Slovenija. • Zaposleni v NUK: Matija Čop, Franz Wilde, Miha Kastelic, GottfriedMuys, Fran Levstik, Konrad Stefan, Luka Pintar, Avgust Žigon, Janko Šlebinger, Avgust Pirjevec, Alfonz Gspan, Mirko Rupel, Jaro Dolar…

  11. Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani (1821) • Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani (1821). Pobudo za ustanovitev dal škof Gruber. Ena najpomembnejših in največjih zgodovinskih knjižnic pri nas. Redki izvodi slovenike, zbirke zemljevidov, letakov, rokopisov… Kot osrednjemu deželnemu muzeju so knjižnice darovali mnogi plemiči in učenjaki: Hohenwart, Erberg, Auersperg (A. GrÜn), Erberg, Jakob Zupan…

  12. Univerzitetne knjižnice • Univerzitetna knjižnica Maribor • Centralna tehniška knjižnica • knjižnice posameznih fakultet

  13. Zamejske knjižnice • NŠK v Trstu • Celovec • knjižnice posameznih društev

  14. Slovanska knjižnica • je specialna knjižnica humanistične usmeritve, ki   postavlja poseben poudarek na bibliografsko, dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo, namenjeno javnosti ter podpira študijsko in raziskovalno dejavnost na področju humanističnih ved, slovanskih jezikov, književnosti in kulture.

  15. Regionalne knjižnice • Gorica, Koper, Kranj, Ravne na Koroškem, Murska Sobota, Novo Mesto • razvejana mreža splošnoizobraževalnih knjižnic in njihovih podružnic

  16. Literatura za izpit • Dolar, Jaro: Spomin človeštva • Dolinar, France: Knjižnice skozi stoletja (Bibliothecaria 14) • Jean, Georges: Pisava, spomin človeštva • Možina, Klementina: Knjižna tipografija (Bibliothecaria 13) (strani 1-107, 241-257) • ustrezna gesla o zgodovini knjige in tiskarstvu v Enciklopediji Slovenije

More Related