COURANTS DU MONDE STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V FRANCIJI (14. 11. - 2. 12. 2005)

1. COURANTS DU MONDE STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V FRANCIJI (14. 11. - 2. 12. 2005) MAG. PEČKO MLEKUŠ HELENA

2. COURANTS DU MONDE • 3-tedensko izpopolnjevanje strokovnjakov s področja kulture iz vseh držav sveta, • vključuje tudi področje bibliotekarstva, • organizirata ga Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za kulturo in komunikacijo Francije, • objava razpisa, prijave nanj zbirajo francoski kulturni centri po svetu.

3. Udeleženci izobraževanja • 134 udeležencev (založniki, arhivisti, kiparji, filmski umetniki, muzealci, bibliotekarji…), • poudarek na frankofonskih državah, • Skupina ENSSIB – 10 udeležencev (Haiti, Kanada, Libanon, Laos, Kambodža, Senegal, Slovenija).

5. Pariz • predstavitev udeležencev, • programa izobraževanja, • francoske kulturne politike, • obiski kulturnih ustanov, • obiski knjižnic, • regijska srečanja, • zaključna srečanja – ovrednotenje izobraževanja.

7. predavanja, knjižnični sistem Francije, delo v skupini (vodenje projektov v knjižnici), obisk visokošolske knjižnice Lyon 3. Lyon - Villeurbanne

8. Izobraževanje za vodenje projektov • predavanja + delo po skupinah (teoretično in praktično delo), • cilji, strateška analiza projekta, • vodenje, organizacijska struktura projekta, • načrtovanje postopkov, poraba sredstev, timsko delo, komuniciranje, ovrednotenje, • predstavitev rezultatov dela v skupini.

10. ENSSIB • ustanovljena z dekretom l. 1992, • “bolonjski študij”, • izobražuje tudi kadre nove aleksandrijske knjižnice, • je visoka šola, glavna izobraževalna ustanova za knjižnične delavce v državi,

11. ENSSIB • študent lahko začne študirati na ENSSIB po opravljeni dveletni pripravljalni stopnji, • strogi kriteriji za izbor študentov, • izobražuje kadre za glavne direktorje knjižnic, knjižničarje v javnem sektorju, menedžerje v privatnih raziskovalnih ustanovah …

12. ENSSIB • pridobitev naziva konzervator in bibliotekar, ki imata status državnega funkcionarja, • konzervator gre po zaključku študija po določenem postopku takoj na delovno mesto direktorja, • edina v Franciji, ki izobražuje za poklic A,

13. ENSSIB • trije glavni nivoji knjižničarskih poklicev: A,B in C, • razlikujejo se po položaju in odgovornosti, zahtevani izobrazbi (in plačilu), • nadzor države nad izobraževanjem in zaposlovanjem.

14. Permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev • potreba po razvijanju kompetenc, znanja, • prilagajanje spremembam, razvoju informacijske tehnologije, • program izobraževanja nastane v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo in ministrstvom za kulturo.

15. Pripravijo 60 tečajev letno. • 4 glavne teme: • Knjižnične zgradbe in menedžment. • Knjižnične zbirke in dokumentacijska politika. • Uporabniki. • Informatika, informacijska in komunikacijska tehnologija.

16. Francija ima • 60 milijonov prebivalcev,550 000 km², • 26regij, 100 departmajev, 36.680 občin, • 8000 založniških podjetij, • izdajo 52.000 knjižnih novosti letno, • povprečna naklada 7.800 izvodov, • 29% produkcije kupijo knjižnice.

17. Knjižnični sistem Francije • vsak drugi prebivalec kupi vsaj eno knjigo, knjige so cenovno dostopne, gosta mreža knjigarn, • konkurenca – knjižnice/knjigarne, • nimajo zakona o knjižničarstvu, imajo strokovna priporočila: Charte des bibliothèques iz l. 1991,

18. Knjižnični sistem Francije • knjižnice spadajo pod MK - direkcijo za knjigo in bralno kulturo (Direction du livre et de la lecture), • imajo regionalne direkcije za kulturno dejavnost (DRAC), • ugotavljajo zaostanek za bibliotekarsko razvitimi državami, ki ga skušajo nadoknaditi,

19. Knjižnični sistem Francije • usmeritev v mednarodno sodelovanje in izmenjavo strokovnjakov, • dolgo časa poudarek na knjižničnih procesih (klasifikacija, katalogizacija), • usmeritev k uporabniku in knjižničnim storitvam –anglo - saksonski vpliv, • vpliv politike (dekreti) .

20. Vrste knjižnic • nacionalna knjižnica (BNF), • visokošolske (univerzitetne) in raziskovalne knjižnice, • splošne (javne) knjižnice – BPI, mestne knjižnice, centralne knjižnice izposoje, mediateke, • šolske knjižnice, • knjižnice v podjetjih, zaporih, bolnišnicah.

21. BN • Začetek 1368 v Louvru, kralj Charles V., • obvezni izvod od leta 1537 dalje – kralj François I.hoče imetinadzor nad tiskom, • “pravi” razvoj po l. 1666, ko je bil v Londonu požar, zbiranje in kupovanje knjig za BN, • BN postane največja knjižnica v Evropi, • knjižnica deluje na 7 lokacijah v državi.

22. BNF ustanovljena z dekretom iz leta 1994, zaposluje 2000 knjižničnih delavcev, šest oddelkov - področij, BNF - Bibliothèque François Mitterand -Tolbiac

23. študijska knjižnica ima 1650 mest, za uporabnike od 16. leta dalje, vpisnina, raziskovalna knjižnica – vstop s posebnim dovoljenjem, neposredno pod MK.

24. Več kot 10 milijonov knjig, • 350.000 naslovov serijskih publikacij, • 1.300.000 AV dokumentov….

25. Katalog BN-OPALE PLUS (knjige, periodika AV gradivo v BNF), • Katalog BN-OPALINE (posebne zbirke – kartografsko, slikovno gradivo, znamke, glasbeni tiski), • GALLICA – digitalna knjižnica Francije.

27. BPI - Bibliothèque publique d’information • neposredno pod MK , • nima skladišč, nima izposoje na dom, • hrani le najnovejše gradivo, • nabava = izločanje in odpis gradiva, • zastarelo, obrabljeno gradivo dajo knjižnicam v zaporih, bolnišnicah…

28. 253 zaposlenih + prostovoljci, • storitve za nezaposlene, uporabnike s posebnimi potrebami, • tudi do 10.000 obiskovalcev dnevno,

29. Bibliothèque publique d’information - BPI

30. odpre se ob 12. uri, do te ure urejajo gradivo, odprta do 22. ure, vse dni v letu.

31. Visokošolske (univerzitetne) raziskovalne knjižnice • ustanovljene z dekretom iz leta 1885, • po koncu 2. svetovne vojne je bil narejen načrt za izgradnjo teh knjižnic, ki pa je bil prekinjen leta 1970, • ob koncu 80. let – zavedanje o obupnem stanju visokošolskih knjižnic, zaostanek v primerjavi z drugimi evropskimi državami,

32. Reforma: po letu 1991 ima vsaka univerza skupno dokumentacijsko službo (SCD), • Knjižnica je del te službe, je neposredno pod upravo univerze, • plan dela knjižnice je vključen v plan univerze, • 96 SCD, 333 izposojevališč…. • U3M – univerza za 3. tisočletje.

34. Več informacij najdete na spletnih naslovih: • http://www.mcm.asso.fr/site02/courants/programme/courantsdumonde.htm • http://www.univ-lyon3.fr/ • http://www.univ-paris8.fr/ • http://www.bpi.fr/ • http://www.bnf.fr/ • http://www.enssib.fr/