Dominik S. Černjak Predsednik Turistične Zveze Slovenije

1. Razvojne usmeritve slovenskega turizma, dopustovanje domačega gosta in turizem kot kakovost življenja Dominik S. Černjak Predsednik Turistične Zveze Slovenije

2. 1. DOPUSTOVANJE DOMAČEGA GOSTA, kronološki pogled 1905 ustanovitev Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem Turistična zveza Slovenije pozornost domačemu gostu posveča od ustanovitve njene predhodnice Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem leta 1905. 1946 do 1991 V obdobju od konca druge svetovne vojne do leta l991 je bilo za dopustovanje in oddih domačih gostov še posebej poskrbljeno v okviru tako imenovanega sindikalnega turizma, ki je mnogim omogočal potrebne počitnice. l.1987 gre na dopust 42% slovenskih družin. Od 1991 Že v zgodnjih devetdesetih letih pa so podjetja zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja začela opuščati počitniške domove in svojim delavcem in upokojencem ter njihovim družinam pri preživljanju počitnic niso več pomagala.. l. 1995 gre na dopust le še 30 odstotkom. Turistična zveza Slovenije je zato pozivala odgovorne na vseh ravneh, od državne do lokalne, naj skušajo pomagati. Poudarek je bil že tudi na socialnem turizmu. 1999 ustanovitev Projektnega sveta za dopustovanje domačega gosta pri TZS 2003 Znanje, mladi in turizem

3. 2. POMEN TURIZMA V SLOVENIJI Delež skupnih učinkov turizma v BDP (%)12,3% ; EU 9,9%; svet 9,4% Zaposlenost v turizmu (skupni učinki) 116.000 (13,6%); EU 10,4%; svet 7,6% Število prostovoljcev vključenih v aktivnosti TZS in 672 TD in Zvez preko 200.000 letno; GLAVNA REZERVA:na področju političnega okolja ostaja še veliko neizkoriščenih priložnosti. Politika do sedaj, razen na deklarativni ravni, še ne prepoznavajo turizma kot razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva in Slovenije. Dejanska politična podpora turizmu je nizka! Upanje so dala izhodišča in zaključki posveta na Brdu, junija09, s predsednikov Vlade RS. Čas bo pokazal ali bomo od besed prešli k dejanjem!?

4. 3. POMEN DOMAČEGA GOSTA V SLOVENIJI IN DRUGIH TURISTIČNIH DRŽAVAH 09 Svetovno najbolj priljubljena destinacija Francija je junija zabeležila za štiri odstotke manj tujih turistov kot v enakem obdobju lani. Število bi lahko do uradnih podatkov za junij in julij padlo za do 30 odstotkov, pravijo analitiki, ki ocenjujejo, da bodo izpad tujih turistov nadomestili domači gostje. Francija s turizmom ustvari šest odstotkov BDP. VIR:STA Italijanska mesta so prazna, medtem ko so njihove avtoceste in plaže polne, saj se je 18,3 milijona Italijanov odpravilo na dopust. 7,7 milijona jih bo dopustovalo na tujem. Italijanska turistična industrija meni, da naj bi se število domačih letos poleti povečalo za 11 odstotkov, a naj bi imelo krajše dopuste. Turizem Italiji sicer prinese 11 odstotkov BDP. VIR: STA V juliju 2009 je bil v hotelih v Kranjski Gori zabeležen delež prenočitev domačih gostov plus 31% Portorož julij 09, 7% manj tujih gostov kot lani in 25% porast domačih gostov.

5. 4. KAKO VIDIJO SLOVENSKI TURIZEM V TUJINI: Euromonitor International's Travel And Tourism in Slovenia report offers a comprehensive guide to the market at a national level. It looks at travel accommodation, transportation, car rental, tourist attractions and retail travel. It identifies the leading companies and offers strategic analysis of key factors influencing the market, including background information on tourism inflows, disposable income, annual leave and holiday taking habits. EXECUTIVE SUMMARY - Publication date: Jan-09 • Increasing economic importance of tourism in Slovenia • High expectations for low cost carriers are not met • Gambling is fastest growth tourism niche . • Spa and wellness tourism main driver of tourism development

6. 5. TRENDI V PRIHODNOSTI: • EUROMONITOR:Commenting on the report’s findings, Caroline Bremner, Head of Travel and Tourism Research at Euromonitor International said, “The current trends resonating with travellers across all regions include the desire for environmental responsibility, social interaction, authentic travel experiences and fair trade practices. In the current economic climate, those companies that adapt and integrate such business practices into their offering will be best placed for survival”. • However, cost cutting is not the main motivation, rather it’s the inter-cultural exchange opportunities. • Travellers learn how locals live, discover a new country from an insider’s perspective Euromonitor, in the report concludes: Companies throughout the industry will benefit from: • Providing more information – and travel blogs from local residents- about ways to discover and enjoy the way of life • Enriching and adding in packages that promote, for example, local festivals interaction • Including destinations that illuminate the community life, rather than just famous landmarks • Increasing ‘aparthotels’ accommodation supply so that travellers can feel more at home • Partnering with travel networking websites or creating sites alongside tourism promotion boards to augment their product through social aspects • Cooperating with tour operators to create specific cultural events to highlight local culture • Promoting accommodation outlets run by locals ZELENO*DOMAČE*DOŽIVETJE

7. 6. POMEN DOLOČITVE GENERALNE USMERITVE SLOVENSKEGA TURIZMA NA NACIONALNI RAVNI kaj pričakujemo v turističnem nevladnem sektorju še od Vlade RS oz pristojnih Institucij: • + Jasnejšo razvojno usmeritev, ki bo vzpodbujala ekološko t.i. zeleno naravnani turizem, na osnovah trajnostnega razvoja, ki bi v večji meri motivirala ljudi za dejavnost oz delovanje v turizmu, • + da bo vlada iskala multiplikatorske učinke z namenom oblikovanja in povezovanje celovitosti ponudbe; • + pričakujemo turistično razvojno in investicijsko naravnano igralništvo ter pogoje za njegov razvoj; • + v večji meri spodbujati prostovoljstvo v turizmu, • + dati vsebinski prostor , pristojnost/odgovornost ter materialne pogoje za opravljanje javne funkcije turističnemu civilnemu sektorju; • + predvsem pa, da bo turizem začela jemati resno, kot resen posel in priložnost in ne le kot prosto časovno dejavnost; • + spodbujanje lokalnega in regijskega povezovanja vseh treh stebrov turizma skupaj z zagotavljanjem osnovnih materialnih pogojev za delo; RDO oz DM; • Vendar potrebujemo skupni imenovalec vseh vsebin in turističnih produktov izražen v enem stavku, ki bo tudi nakazal glavno usmeritev pri oblikovanju dodane vrednosti naših turističnih produktov. Pomembno zato, ker se turizem in turistična ponudba oblikujeta in dogaja znotraj številnih ministrstev ne le znotraj MG Predlog in izziv; Slovenija do 2013 najbolj zdrava dežela v Evropi!

8. 7. PREDLOGI in POBUDE: Spodbujati v prihodnje: investicije povezovanje (razvoj managementa turističnih destinacij ) in oblikovanja konkretnih integralnih in nišnih turističnih produktov ter dodatno strateško promocijo s poudarkom na kreativnosti (Queensland) in drznosti (Danci) Aktivnosti skozi 3 ključne faze oz koraki in kje lahko aktivno svoje sodelovanje nadgradi TZS: A. OZAVEŠČANJE INFORMIRANJE C. STIMULIRANJE (prioritetno) DOMAČEGA GOSTA

9. . • A. OZAVEŠČANJE • Generalno spremeniti miselnost o pomenu turizma v smislu kvalitete življenja in gospodarskem smislu; • TZS: MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA (MDLG) na občinski, regijski in nacionalni ravni _ vgraditi dogovorjene prioritete, vsebinsko in izvedeno dodelati, medijsko podporo in vrednost pri pridobivanju sredstev; • TZS: projekt Znanje, mladi in turizem (ZMT);še konkretneje povezati z gospodarstvom in izobraževanjem za turizem; • B. INFORMIRANJE • O vsebinah, ki obstajajo, konkretni ponudbi in dogodkih, ki prihajajo ter doživetjih, ki so bila; • Osrednja televizijska oddaja; zraven vključiti regijske TV postaje; • Osrednji nacionalni mesečnik, ki bi kot priloga izhajal v vseh nacionalnih medijih; npr predstavitev Avstrije ali Hrvaške v Sloveniji; konkretni podatki, produkti, cene, termini,… • Več tematskih predstavitev/prireditev po Sloveniji; v stilu Prekmurje v Ljubljani;….da začutimo, okusimo in prisluhnemo konkretni ponudbi; • INTERNET; INTERNET, INTERNET; • C. STIMULIRANJE (prioritetno) DOMAČEGA GOSTA • Oblikovanje integralnih turistično kulturnih produktov/programov, ki bo do temeljili na dogovorjenih dolgoročnih vsebinskih smernicah; • + poudarek na krajših doživetjih; • +oblikovati ponudbo dnevnemu gostu; prireditve (TD organizirajo letno preko 3.000 prireditev, ki se jih udeleži več kot 700.000 obiskovalcev/ včeraj kravji bal v Bohinju preko 8.000 obiskovalcev), top eventov s top mednarodnimi zvezdniki v Sloveniji Xplosion of fun v Kr Gori, Ritem mladosti v Ljubljani, U2 v Zagrebu; igralništvo za tuje goste, … • +produktih povezanih z zdravjem oz dobrim počutjem; primer Zdraviliškega in wellness turizma • + (!) biti cenovno atraktivni; Boom počitnice, Smučarajanje Kope08; ni vse v ceni nočitve ampak iskati dodatni zaslužek v dodatni, atraktivni ponudbi; • + delati predvsem na zelenih produktih oz pozicioniranje »zelenih« potovanj kot dodane vrednosti; potovanja z vlakom, kolesarjenje, električni ski busi med Kranjsko Goro in Bovcem; Collegiumov CO2 števec;

10. 8. ZAKLJUČKI • TZS je pripravljena po svojih trenutnih zmožnostih pomagati pri preoblikovanju slovenskega turizma v luči izzivov, ki prihajajo. • Dobro sodelovanje z Direktoratom za turizem pri MG in STO. • IZHODIŠČE STALIŠČA TZS srečanju na BRDU 09: Pri spodbuditev dviga konkurenčnosti slovenskega turizma je TZS zainteresirana za neposredno sodelovanje pri oblikovanju Programa celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu za obdobje od leta 2009 dalje in Strategije socialnega turizma ter sodelovanje v novih posvetovalnih organih. Predlagamo, da tudi projekt MDLG primerno nadgradimo in vključimo v aktivnosti na področju programov za pospeševanje kakovosti okolja v turizmu in okoljskega informiranja. Dolgoročno predlagamo, zaradi prestrukturiranje turističnega povpraševanja oz trgov, nujno preoblikovanje turistične ponudbe oz produktov, dodatno specializiranje za posamezne vsebinske ali produktne niše..turistični produkti povezani z zdravjem oziroma dobrim počutjem, eko turizem, igralništvo, gorski turizem, mladinski turizem, …usmeritev k domačemu gostu, ki ga bo potrebno izobraziti ter mu ponuditi dobre alternativne programe napram klasični turistični ponudbi,…in izobrazbi kadra v turizmu… • Še posebej glede DOMAČEGA GOSTA, predlagamo, da povežemo vse zainteresirane organizacije, podjetja, institucije ter skupaj poiščemo najboljšo pot za oblikovanje skupnih programov in aktivnosti!

11. POVZETEK V turizmu lahko krizo oz sedanje stanje izkoristimo tudi kot priložnost. Zato je nujno, da damo turizem v višjo prestavo! In predvsem ne pozabimo, ko kadarkoli govorimo o turizmu TURIZEM SMO LJUDJE!