Skupnost občin Slovenije

1. DELOVNI POSVET CELJE Nepremičninski podatki in NUSZJanko Trobiš, Mestna občina Celje Regionalno inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije RITS, 12.12.2007 Skupnost občin Slovenije Mestna občina Celje

2. DELOVNI SREČANJE CELJE Kaj pričakujemo ? Nekatere odgovore: • Kdaj je mogoče pričakovati uvedbo davka na nepremičnine in s tem ukinitev NUSZ ? • Način pridobivanja podatkov državnih podatkov za potrebe NUSZ. • Način možnosti ažuriranja evidenc NUSZ s podatki o nepremičninah (promet nepremičnin ipd.) • Razmislek o sistemski rešitvi izmenjave podatkov o nepremičninah med občinami in državo. • Način sodelovanja občin pri množičnem vrednotenju nepremičnin.

3. SPLOŠNO O NUSZ • PREDNOSTI • daje možnost obremenitev vseh stavbnih zemljišč • je pomemben avtonomni vir financiranja lokalnih skupnosti – celo tako pomemben, da je Ustavno sodišče RS institut ohranilo • je pomemben instrument zemljiške politike občin pri urejanju prostora

4. SPLOŠNO O NUSZ • SLABOSTI: • nejasna in zastarela zakonska ureditev, • slabe uradne evidence oz. neobstoj le-teh, • pri obremenitvi ni upoštevana tudi vrednost nepremičnin

5. Podatki za odmero NUSZ PREDMET ODMERE: • zazidano stavbno zemljišče, • nezazidano stavbno zemljišče SUBJEKT ODMERE (zavezanec za plačilo): • neposredni uporabnik stavbnega zemljišča: • pravne in • fizične osebe.

6. PREDMET ODMERE: Podatki o stavbnem zemljišču: • lokacija (identifikacijska oznaka nepremičnine), • namembnost, • površina: • stanovanjska površina • poslovne površine (v katere spadajo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno).

7. PROBLEMI ODMERJANJA NUSZ SPLOŠNO: • Evidenco NUSZ ne ureja noben predpis ! • Ključni podatki, ki so potrebni za odmero NUSZ (neposredni uporabnik, površina, namembnost) niso vodeni v nobeni uradni evidenci ! • Neustrezna pravna ureditev dopušča preveč dilem in interpretacij instituta NUSZ in ne ureja dostopa občin do relevantnih podatkov. • Časovna negotovost sprejetja davka na nepremičnine, občinam ne daje jasnih signalov, kaj naj naredijo v zvezi z institutom NUSZ.

8. PROBLEMATIKA ODMERJANJA NUSZ: -Obstoječe stanje - Prehodno obdobje (do implementacije REN v evidence NUSZ oz. do ukinitve NUSZ ?) - Bodočnost NUSZ ( ? )

9. OBSTOJEČE STANJE ODMERJANJA NUSZ: Praktičen primer: 1. občan proda nepremičnino, 2. promet prijavi na DURS za odmero davka od prometa nepremičnin, 3. na UE uredi spremembo bivališča, 4. gornje spremembe ne javi na občino za potrebe spremembe NUSZ misleč, da je že vse potrebno v zvezi s prodajo uredil

10. Rezultat: 1. ker občina ni obveščena o spremembah, prodajalec dobi odmerno odločbo o NUSZ, 2. sledi pritožba na odmerno odločbo ali vloga za spremembo odločbe, 3. ker v večini primerov v pritožbi ni razpoložljivih podatkov o kupcu (ali pa so ti nepopolni oz. ni mogoče identificirati nepremičnine, ki je bila predmet pravnega posla), občina občanu pošlje poziv oddajo napovedi za odmero NUSZ

11. Odzivi občanov

12. in občinski uslužbenci

13. ali tako: ali pa na koncu tako:

14. Povzetek obstoječega stanja: - evidence NUSZ občin večinoma (še) niso povezane z državnimi prostorskimi evidencami, kar povzroča težave pri identificiranju nepremičnin, ki so bile predmet pravnega posla, • podatek o spremembi na nepremičnini (še) ni opremljen z identifikacijsko oznako nepremičnine ali pa je ta pomanjkljiva ali nepopolna, - namembnost ni vselej definirana, - površina je največkrat napačna ali nepopolna,

15. Zares kratka analiza obstoječega stanja: • Zaradi neobstoja uradnih evidenc ali njihove nepovezanosti, nedostopnosti ali nezdružljivosti odmera NUSZ temelji na neustreznih, pomanjkljivih ali nepopolnih podatkih. Odmera NUSZ je zato dostikrat nepravilna in s tem tudi nepravična ! • Ni urejen zadovoljiv sistem ažuriranja evidenc NUSZ, zato je preveč nepotrebnega administriranja in povzročanje nezadovoljstva med občani ter pravnimi osebami in podjetniki posamezniki !

16. Zares kratka analiza obstoječega stanja (2): Tudi če bi želele občine priti do pravih (pravilnih) podatkov, ki so potrebni podatkih za pravilno odmero NUSZ (kakor tudi ne za reševanje pritožb oz. vlog občanov): • občine nimajo vpogleda v CRP po zavezancih in nahajališčih, kakor tudi ne npr. v seznam umrlih zavezancev, • občine nimajo vpogleda v ETN o potrebnih podatkih za pravilno odmero NUSZ, • uradne evidence niso ustrezno povezane z registri, ki urejajo delovanje poslovnih subjektov.

17. PROBLEMATIKA ODMERJANJA NUSZ: -Obstoječe stanje -Prehodno obdobje (do implementacije REN v evidence NUSZ oz. do ukinitve NUSZ ?) - Bodočnost NUSZ ( ? )

18. PREHODNO OBDOBJE: Prednosti: • povezava evidenc NUSZ s podatki REN (z enotnimi identifikacijskimi oznakami nepremičnin) bo zmanjšala probleme evidentiranja sprememb v evidenci NUSZ (za predmete in subjekte odmere), • delno se bodo zmanjšali tudi problemi glede površin zazidanih stavbnih zemljišč – ne bodo pa jih odpravili (podatki o površinah niso identični zahtevam določil NUSZ)

19. Slabosti: • do končne vzpostavitve REN še ni mogoče vzpostaviti »nove« evidence NUSZ z implementacijo podatkov iz REN, • zaradi velikih stroškov z vzpostavitvijo »novih« evidenc NUSZ se postavlja vprašanje smotrnosti glede na predvideno ukinitev instituta NUSZ z uvedbo davka na nepremičnine, • za občine, ki imajo bolj kompleksne odloke, bo problem kompatibilnost podatkov obstoječih evidenc z identifikatorji nepremičnin iz REN.

20. PROBLEMATIKA ODMERJANJA NUSZ: -Obstoječe stanje - Prehodno obdobje (do implementacije REN v evidence NUSZ oz. do ukinitve NUSZ ?) - Bodočnost NUSZ ( ? )

21. BODOČNOST NUSZ: • Do kdaj še NUSZ ? • Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine • Ureditev evidenc (vzpostavitev, povezljivost, dostopnost ipd.)

22. BODOČNOST NUSZ: Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine: - vpliv “uredbe o določitvi podskupin znotraj posameznih skupin istovrstnih nepremičnin in o podatkih za pripis vrednosti po podskupinah nepremičnin” na dosedanjo zemljiško politiko občin v okviru NUSZ

23. Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine: Instrumenti sedanjega izvajanja zemljiške politike občin v okviru NUSZ: • Različno točkovanje dejavnosti glede na coniranje • Nezazidana stavbna zemljišča • Racionalna raba zemljišč • Drugi instrumenti

24. Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine: Instrumenti sedanjega izvajanja zemljiške politike občin v okviru NUSZ: Nezazidana stavbna zemljišča: • določanje različne obremenitve z NUSZ glede na strategijo poselitve ter glede na stopnjo komunalne opremljenosti (preprečevanje razpršene poselitve), • spodbujanje gradnje nerazumno dolgo nepozidanih zemljišč.

25. Nezazidana stavbna zemljišča:izvajanje zemlj.politike občin NUSZ KOMUN. PRISP.

26. Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine: Instrumenti sedanjega izvajanja zemljiške politike občin v okviru NUSZ: Ostale poslovne površine: • z obremenitvijo ostalih poslovnih površin (parkirišča, skladišča ipd.) lahko občina dejavno vpliva na racionalno izrabo predvsem urbanega prostora, • obremenitev z NUSZ predstavlja tudi nezanemarljiv prihodke občin.

27. Ostale poslovne površine – primeri: Vir: GURSin MOC-OFG-Služba za upravljanje s premoženjem, 2007

28. Vir: GURSin MOC-OFG-Služba za upravljanje s premoženjem, 2007

29. Vir: GURSin MOC-OFG-Služba za upravljanje s premoženjem, 2007

30. Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine: Instrumenti izvajanja zemljiške politike v Uredbi: 5. člen uredbe določa, da so zemljišča brez sestavin so: - zemljišča za poselitev, - kmetijska zemljišča, - gozdna zemljišča, - druga zemljišča. .

31. Instrumenti izvajanja zemljiške politike v Uredbi: Gledano z vidika NUSZ uredba uvršča zazidana stavbna zemljišča, ki so poslovne površine izven objektov in nezazidana stavbna zemljišča v dve možni kategoriji: - zemljišča za poselitev ali • druga zemljišča. S tem postanejo ostale poslovne površine bodisi nezazidana stavbna zemljišča ali druga zemljišča, ki niso stavbna, niti kmetijska, niti gozdna. Nezazidana stavbna zemljišča se uvrstijo zgolj v eno podskupino, čeprav je vrednost zemljišča lahko zelo različna.

32. Razvojne stopnje nezazidanega stavbnega zemljišča v razmerju med površino in vrednostjo ZAJETA VSA STAVBNA ZEMLJIŠČA – TUDI ZEMLJIŠČA NA KATERIH SO IZKLJUČNE OKOLJSKE OMEJITVE – NA NJIH NISO MOŽNI NOBENI DRUGI POSEGI, RAZEN POSEGI ZA IZBOLJŠANJE OMEJITEV ZAJETA VSA STAVBNA ZEMLJIŠČA, TUDI ZEMLJIŠČA NA KATERIH SO DRUGE PROSTORSKE OMEJITVE (OBMOČJA VAROVANJA, ZEMLJIŠČA ZA KOMUNALNO IN PROMETNO INFRASTRUKTURO) VREDNOST ZEMLJIŠČ POVRŠINA ZEMLJIŠČ OBSEGA LOČENO STAVBNA ZEMLJIŠČA NAMENJENA ZA GRADNJO STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV – ČISTE GRADBENE PARCELE TER PREOSTALA ZEMLJIŠČA STAVBNA ZEMLJIŠČA ZA KATERO JE IZDANO DOVOLJENJE ZA GRADITEV IN PLAČAN KOMUNALNI PRISPEVEK

33. Prikaz vrednosti nezazidanih stavbnih zemljišč glede na različne kategorije: *odvisno od namembnosti Vir: GURS-ETN in lastni izračuni

34. BODOČNOST NUSZ: • Do kdaj še NUSZ ? • Zemljiška politika v okviru NUSZ vs. zemljiški politiki v okviru davka na nepremičnine • Ureditev evidenc (vzpostavitev, povezljivost, dostopnost ipd.)

35. Ureditev evidenc • ob predpostavki, da bo NUSZ še kar nekaj časa obstajal, je smiselna ureditev evidenc NUSZ občin z implementacijo podatkov REN in drugih državnih podatkov, • vzpostavitev bo morala temeljiti na povezljivosti, dostopnosti in ažurnosti podatkov.

36. ETN ZKat KatS GJI VS-ZK CRP Ureditev evidencobstoječe stanje PROMET NEPREMIČNIN DURS GURS PODATKOVNO NEUSKLAJENA APLIKACIJA ZA ODMERO OMEJENE INFORMACIJE O PROMETU NEPREMIČNIN SLABI PODATKI ZA ODMERO NUSZ REN OBČINE OMEJEN VPOGLED

37. ETN ZKat KatS GJI VS-ZK CRP Ureditev evidencprehodno obdobje PROMET NEPREMIČNIN DURS GURS BOLJŠE INFORMACIJE O PROMETU NEPREMIČNIN BOLJŠI PODATKI ZA ODMERO NUSZ REN OBČINE DOPOLNJEN VPOGLED

38. Ureditev evidencželeno stanje ob predpostavki popolnejšega vpogleda, možnosti prenosa in izmenljivosti podatkov med udeleženci DURS GURS VS-ZK REN MNZ-CRP DOBRI PODATKI ZA ODMERO NUSZ OBČINE SI-STAT

39. Namesto zaključka – možne rešitve • Izboljšati možnosti vpogledovanja občin v državne podatke, • Omogočiti izmenljivost za prenos podatkov iz uradnih evidenc, • Vključiti občine pri izgradnji REN z ciljem sistemske rešitve za izmenjavo podatkov NUSZ-REN, • Izboljšati oz. vzpostaviti aplikacijo odmere NUSZ, ki bo usklajena s preostalimi prostorskimi evidencami, • Omogočitev aktivnega sodelovanja pri množičnem vrednotenju nepremičnin glede vodenja aktivne zemljiške politike občin.

40. HVALA ZA POZORNOST !