510 likes | 853 Views
7. junij 2014 - ekskurzija GDG v Benečijo; vodstvo Marjan Luževič ; Tolmin- Solarji- Kolovrat-Kobarid-Landarska jama – Špeter ob Nadiži-Čedad-Terska dolina-Bardo-Ta na meji-Učja- Žaga-Predel-Kranj.
E N D
7. junij 2014 - ekskurzija GDG v Benečijo; vodstvo Marjan Luževič ; Tolmin- Solarji- Kolovrat-Kobarid-Landarska jama – Špeter ob Nadiži-Čedad-Terska dolina-Bardo-Ta na meji-Učja- Žaga-Predel-Kranj
Muzej na prostem Kolovrat so postavili leta 2002; prikazuje položaj italjanske obrambe pri 12. soški ofenzivi in prodor nemške armade
Eden od poveljnikov nemške armade je bil nadporočnik Erwin Rommel ; skica uspešnega naskoka na vrh Kolovrata, ki jo je 25. oktobra 1917 naredil Rommel
Kota 1114 m (od leta 1947 državna meja) – Na Gradu( Klabuk), vrh ki ga je branila italjanska vojska; levo spodaj Benečija, zadaj v megli vrh Matajurja
Kobarid, zadaj Kanin, desno Polovnik, levo dolg greben Breginjskega Stola
V Landarsko jamo, staro romarsko zbirališče Beneških Slovencev
Stavbenik Andrej iz Loke (1477) se je podpisal kot graditelj jamske kapele
Cerkev Sv. Kvirina v Špetru ob Nadiži – v vogalu cerkve kamnita plošča, ki govori o obnovi cerkve l.1493, verjetno od mojstra poznogotskega stavbarstva iz Škofje Loke (napis:ANNO DOMI (NI) 1493 / MA (GISTE) R MARTI (NUS) PETR (IC); tu so se pod lipo ob cerkvi zbirali Slovenci, zadnjič 2, maja leta 1804 . Še danes se enkrat letno ob prazniku Sv. Kvirina se tu s prapori zberejo Slovenci Nadiških dolin
Čedad, mesto z bogato zgodovino Langobardov, od leta 2011 tudi na seznamu UNESCO, tudi središče Beneških Slovencev
Simbol mesta je Hudičev most, ki se pne nad Nadižo, zgrajen v obdobju Benečanov v 15. st.
Pred mestno hišo stoji kip Julija Cezarja, ustanovitelja mesta Forum Julii ( 50.pr.n.š.)
Po zasnovi je dvoranska triladijska , grajena v 15.st. v benečanskem slogu, v njej pa je najdragocenejša oltarna podoba
Marije z Jezusom, izdelana kot reliefna podoba v srebru in pozlačena ( 1mx2m); cerkvi jo je podaril patriarh Pilgrim II ( 1195-1204); ob Mariji sta nadangela Mihael in Gabriel, ob njih pa 25 svetnikov; spodaj je klečeča podoba darovalca slike (Pilgrim); zanimivost so tudi točkovno vgravirana imena svetnikov, 200 let pred iznajdbo tiska
Na osrednjem trgu Piazza del Duomo je tudi Pretorska palača, zgrajena v 16. st., danes pa je v njej arheološki muzej
Blizu je Trg Pavla Diakona, zgodovinarja,ki je v 8.st. opisal boje Langobardov s Slovenci
Ivan Trinko Zamejski je v mestu dobil svojo ulico in spomenik ob hiši, kjer je kulturno društvo z njegovim imenom
V muzeju krščanstva si ogledamo nadragocenejše umetnine iz 8.st., v kraškem kamnu– Ratchisov oltar
Marijini sliki iz 15. st. – zgoraj nenavaden motiv doječe Matere, desno obisk svetih treh kraljev
Še en pogled na vzhodni del Benečije – vasice nad Nadiškimi dolinami in zadaj najvišji Matajur; očitna je zaraščenost krajine
Terske doline pa leže v zahodnem delu Benečije, pod strmim robom Muzcev; pogled na osrednjo vas Bardo
Bardo ( Lusevera ) leži pod pobočji Brieškega Jalovca, ki je nadaljevanje grebena Breginjskega Stola
Greben, dolg več kot 30 km, se na zahodu konča z Velikim Karmanom
Imena na nagrobnikih so večinoma slovenska ( Sinicco, Cerno, Miccotis …), zaradi italjanskega zapisa pa manj prepoznavna. V Terskih dolinah je bilo pred 100 leti 95 % prebivalstva slovenskega, danes pa jih je od nekdanjih 40.000 prebivalcev tukaj ostala komaj desetina.
Ulica Za kostani - včasih je bilo življenje tukaj tako trdo, da jim je bil kostanj zelo pomembna hrana. Tudi cerkev Sv. Jurija v Bardu je bila v potresu porušena in zgradili so novo, ostal pa je zvonik
V cerkvi nam je o Terski dolini spregovoril domačin, prof. Viljem Černo, literat, kronist in največji živeči poznavalec teh krajev, duša Terskih Slovencev
Križev pot, narisan na lesu ima napise v narečju Terskih Slovencev. Domačinom je veliko oporo župnik g.Renzo Calligaro, ki je sicer Furlan, vseeno pa ima tudi on velike zasluge za ohranjanje slovenščine v Terskih dolinah, saj se zaveda pomena materinega jezika za obstoj naroda
V nekdanji mlekarni so po potresu uredili etnografski muzej, kjer hranijo predmete, ki so po potresu ostali v ruševinah hiš
Velika večina starih orodij je povsem enaka tistim, ki jih poznamo v naših krajih
Koši so bili v strmih bregovih edini pripomoček za transport; otroški košek kaže , da so že otroke navajali na nošnjo; kolovrati so nujni pripomoček rejcev ovac Desno- posebni cokli za poteptanje zemlje, v katero je bil posajen krompir
Iz Barda se peljemo proti severu v dolino Bele , učje in Soče - vas Ter ( Taipano)
Hiše v Benečiji so bile grajene tako kot pri nas v Breginju, kamnite, nadstropne, leseni ganki, spodaj gospodarsko poslopje, zgoraj stanovanje. Po potresu so mnoge izginile, marsikatera pa je obnovljena a z zaprtimi polkni med tednom, saj so njihovi stanovalci postali vikendaši, ljudje iz Furlanske nižine
Prelaz Ta na meji je hkrati razvodje med porečji Tera in Bele, ki teče v Učjo, ta pa v Sočo; tukaj zaključimo strokovni del naše ekskurzije