Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA

1. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • ORGANIZACIJE IN BIROKRACIJA • Def.: “Organizacije so družbene enote, ki so pretežno usmerjene v doseganje določenih ciljev.” (Etzioni) • Max Weber: birokracija in racionalizacija • Birokratske organizacije so prevladujoče institucije industrijske družbe; • Birokracija je hierarhija plačanih uslužbencev s polnim delovnim časom, ki tvorijo verigo ukazovanja tako v administraciji, kakor v nadzoru, v upravljanju in usklajevanjurazličnih družbenihnalog; • Pojmovanje b. izhaja iz splošne teorije družbenega delovanja, pri katerem razlikuje • 3 tipe delovanja: s 3 tipi oblasti: • afektivno, emotivno karizmatična • tradicionalno tradicionalna • racionalno racionalnolegalna. • Razvoj b. je posledica njene strokovne premoči v primerjavi z drugimi organizacijami. • Idealni tip birokracije • Sistem službenih dolžnosti. • Hierarhija uradov. • Sistem abstraktnih predpisov. • Formalistična brezosebnost uslužbencev. • Strokovna znanja. • Delitev med zasebnim in službenim dohodkom. • Slabosti birokracije • Omejevanje človekove svobode (nadzor+specializirano znanje). • Ovira spontanosti (standardizirani postopki). • “Brezdušni specialisti”. • Oblast ne sme biti prepuščena birokratom, ker - ker bi bilo birokratsko vodstvo v pogojih družbene krize neuspešno, - ker bi lahko b. svojo upravljavsko prakso lahko prilagodili zahtevam kapitala.

2. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • POLEMIKA Z WEBROM • DISFUNKCIJE BIROKRACIJE (Robert K. Merton: “Birokratska struktura in osebnost”) • Nefleksibilnost – bojazljivost. • Spreminjanje ciljev. • Trenje z javnostjo. • 2. FORMALNA IN NEFORMALNA STRUKTURA (Peter Blau: “Dinamika birokracije”) • V vseh organizacijah obstajajo neuradni postopki in ravnanja. • Po Webru bi naj vsako odstopanje od uradnih postopkov povzročalo neučinkovito upravljanje – npr. študija delovanja Zveznega urada za pravosodje v ZDA kaže ravno nasprotno! • Neuradna delovanja prispevajo k povečanju učinkovitosti uslužbencev. • Takšne neformalne strukture in norme so sestavni del strukture organizacije. • Noben sistem predpisov in nadzora ne more predvideti vseh problemov delovanja neke organizacije - • - samo z razvojem neformalnih delovnih norm v skupinah delavcev lahko maksimaliziramo učinkovitost organizacije (ob zavedanju, da takšne neformalne norme lahko tudi zmanjšajo učinkovitost organizacvije)

3. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • ZATON BIROKRACIJE • Premik od birokratsko vodenih organizacij k bolj organskim sistemom vodenja. • Strukturna in tipska zgradba organizacije • (Henry Mintzberg) • Struktura (deli): Tipi: • A: operativno jedro enostavna struktura (B,A) • B: strateški vrh mehanična birokracija (Č) • C: srednja raven strokovna birokracija (A) • Č: tehnostruktura oddelčna oblika (C) • D: podporno osebje adhokracija • Različne strukture se prilegajo različnim nizom okoliščin. • Adhokracija • Nima namena standardizacije dejavnosti organizacije; • Delo temelji na timih; • Namen A. je razvijanje inovacij in reševanja nenavadnih problemov; • Center NASA za vesoljske polete s človeško posadko; • Moderne in postmoderne organizacije (Stewart R. Clegg) • Ni nujno, da se organizacije neizbežno razvijajo v smeri, kot jo je videl Weber; • Primer peke kruha (Francija, VB, ZDA)! • Organizacije ne oblikujejo samo brezosebne tržne sile, ampak tudi ljudje s svojim življenjskim slogom in kulturo; • Nekaj, kar v organizaqciji ni racionalno v Webrovem smislu, je racionalno z zornega kota kulture; • Primer podjetja Benneton! • Japonska, J. Koreja, Tajvan! • podsocializiranost in nadsocializiranost organizacij! • dediferneciacija postmodernih organizacij.

4. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • Značilnosti posmodernih organizacij • Osredotočenja na posamezna področja strok. znanja. VS. Konglomerat različnih delov • organiz., ki se ukvarjajo z raz- • ličnimi vidiki dejavnosti podj. • Ni stroge hierarhije, delo v timih, raznovrstne veščine. VS. Stroga hierarhija, specializac.. • Nadzor skozi razvijanje lojalnosti do podjetja, “duhovno VS. Neposredni nadzor… usposabljanje”, “ringi”, zajamčena služba. • Dolgoročno planiranje s skrbnimi raziskavami in strateško VS. Manj dolgoročno planiranje, sodelovanje z vlado (Japonska!). raziskovanje in sodelovanje z vlado. • Plačilo za delo temelji na uspešnosti tima. VS. Pl. Temelji na indiv. uspešn. Simbolične nagrade!

5. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • 2. Robert Michels (“Politične stranke”) • Demokracija je nepredstavljiva brez organizacij. • Kot je tudi nepredstavljivo sodelovanje velikega števila ljudi v vodenju organizacije, ker je “neposredna demokracija nepraktična”. • Torej nujnost posredne demokracije, oblikovanje poredstavniškega sistema in birokratiziranja demokracije. • Posledica: “rigorozno definirana hierarhična organizacija”. • Ker organizacija neizbežno ustvarja oligarhijo, pride do potlačitve individualnosti in iniciative. • Birokracija je zakleti sovražnik individualnih svoboščin in vseh drznih iniciativ v notranji politiki. Je rigidna, dlakocepska, ozka in neliberalna.” • Oligarhija služi sama sebi, zaradi česar premešča cilje organizacije ter organizacijo vedno bolj peha v konzervativizem. • Zaradi “železnega zakona oligarhije” tudi ni mogoča demokracija na ravni celotne družbe! • BIROKRACIJA IN DEMOKRACIJA • Marksistični pogled • Po Webru birokracija ni nujno nezdružljiva z demokracijo, če obstaja močan parlamentarni nadzor nad državno birokracijo. • Lenin: dikatatura proletariata bo pripeljala do postopnega odmiranja birokracije. • Zaradi potreb po upravljanju, so le-ti neposredno imenovani in je mogoče kadarkoli zamenjati. • Plače naj ne bi presegali delavskih, za izvajanje je zadostovala osnovna pismenost in poznavanje števil (v skladu z vizijo, da člani komunistične družbe ne bi bili ujeti v specializirane poklicne vloge). • V praksi se je birokracija razbohotila.

6. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • MOČ IN KONFLIKT V ORGANIZACIJAH • Marksistični pogled • Harry Braverman: “interesi kapitala in dela so nezdružljivi”. • Znanstven menedžment v organizacijah je instrument za nadzor kapitala nad delom. • Znanstv. menedžment dehumanizira delo, ker delavci nimajo nadzora nad delovnim postopkom. • Najbolj izkopriščani delavci so nekvalificirani delavci. • Clegg in Dunkerly: vmesna skupina med manualnimi delavci in vladajočim razredom (nadzorni, strokovni in menedž. delavci). • Delavci lahko kljubujejo nadzoru organizacij in niso v celoti podrejeni ideologiji vladajočega razreda. • 2. Profesionalci in organizacije • V organizaciji obstaja birokratska in profesionalna avtoriteta oz. oblast. • Bir. oblast temelji na zasedanju položajev v birokratski hierarhiji, medtem ko prof. oblast temelji na znanju in strokovnosti (primer bolnišnic!). • Neustrezno razvrščanje strokovnjakov in nestrokovnjakov lahko vodi v konflikte v organizaciji. • Burns, Stalker:V mnogih organizacijah lahko najdemo člane z najvišjimi kvalifikacijami bolj na srednjih kot na visokih nivojih organizacije. • Profesionalno in administrativno delovanje sta vsaj v teoriji nezdružljivi (primer popravilo računalnika!). • V mnogih organizacijah se izogibajo konfliktom tako,m da dajo profesionalcem visoko stopnjo avtonomije (seveda v skladu z organizacijskimi cilji). • Blau, Schoenherr: profesionalizacija organizacij povečuje notranjo učinkovitost in zunanjo moč organizacij (do podobnih sklepov prihajajo tudi marksisti).

7. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • DIALEKTIČNI POGLED NA ORGANIZACIJE • (J. Kenneth Benson) • Ne strinja se s poveličevanje moči organizacij. • “Ljudje ustvarjajo družbeni svet, ki se postavi nad njih, vendar te omejitve niso absolutne, saj ima posameznik ali družbena skupina dovolj prostora, da lahko (pre)oblikujejo organizacije, s katerimi prihajajo v stik.” • V organizacijah neprestano obstajajo nasprotja in napetosti, ki pa so potencial za spremembe. • Benson izhaja iz nekaterih interakcionističnih spoznanj, ki jih postavi v marksistični okvir. • Poskuša združiti analizo notranjih in zunanjih dejavnikov, pri čemer daje večji pomen kot marksisti zavestnemu delovanju vpletenih. • Principielen pristop brez empirične podlage. • TOTALNE INSTITUCIJE ( Erving Goffman) • Totalna institucija je prostor za bivanje in delo, kjer veliko število posameznikov s podobnim položajem, za precejšnje življenjsko obdobje odrezanih od širše družbe, živi skupaj prisilno, formalno vodeno obdobje življenje. • Drevesnice za spreminjanje oseb. • Ponižanje jaza (odvzem osebnih stvari, uniforma…) s težnjo zloma prejšnjega koncepta jaza. • Pri večini gojencev ne pride do radikalne spremembe jaza. • Načini prilagajanja: • Situacijski umik (“regresija”, “zaporniška psihoza”). • Intrasigentna drža – d. nesprejemanja. • Kolonizacija (institucionalizacija). • Konverzija (sprejemanje modela gojenca). • “Ohraniti mirno kri”.