Mojiceja Podgor ek UDK

1. Mojiceja Podgor�ekUDK IN OTROCI

2. 2 KAJ JE UDK? univerzalna klasifikacija, ki zajema celotno clove�ko znanje knji�nicna klasifikacija, namenjena urejanju knji�nicnega gradiva po vsebini z namenom, da bi uporabniki knji�nice knji�nicno gradivo la�je na�li

3. 3 UREJENOST UDK UDK je osnovana na delitvi na discipline in poddiscipline deli se v razrede (enostavni ali sestavljeni) najosnovnej�i razred je oddelek UDK ima 9 oddelkov, ki so oznaceni s �tevilcnim simbolom:0 Splo�no1 Filozofija in psihologija2 Verstvo in bogoslovje3 Dru�bene vede4 Nezasedena,5 Matematika in naravoslovje,6 Uporabne znanosti, medicina in tehnika,7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba in �port,8 Jezikoslovje, filologija, leposlovje in literarna veda,9 Domoznanstvo, zemljepis, biografije in zgodovina.Seznam vrstilcev z opisi in navodili najdemo v tablicah, ki so razdeljene na pomo�ne in glavne tablice

4. 4 KJE SE UPORABNIKI SRECAJO Z UDK? pri pregledu in iskanju knji�nicnega gradiva pri iskanju gradiva na policah pri iskanju v bibliografijah in bibliografskih kazalih - pri iskanju pojmov znotraj strokovnih podrocij

5. 5 ZAKAJ UPORABLJATI UDK? uporaba vrstilcev UDK kot iskalne strategije vodi k relevantnej�im zadetkom brez UDK bi bilo poizvedovanje po tocno dolocenih informacijah precej ote�eno, ce �e ne nemogoce

6. 6 KATERA JE GLAVNA POMANJKLJIVOST UDK? Uporabnik mora za iskanje dokumentov poznati umetni jezik klasifikacije

7. 7 KOLIKO SE DEJANSKO UPORABLJA ISKANJE PO UDK? klasifikacijska oznaka le redko slu�i kot iskalno orodje v online okolju, saj uporabnikom umetni jezik, v katerem je zapisana, ni razumljiv Raziskave ka�ejo, da je uporabnikov, ki se poslu�ujejo tovrstnega iskanja, in ne prihajajo iz knji�nicarske stroke, le okrog 2 %

8. 8 ZAKAJ? Ker od odraslega uporabnika ne moremo pricakovati, da bo razumel umetni jezik klasifikacije, ce se z njim sreca prvic

9. 9 KAKO UPORABITI UDK KOT UCINKOVITO ORODJE? Izobra�evanje za uporabo klasifikacijske oznake kot iskalnega orodja �e v osnovni �oli

10. 10 Z uporabo barv in/ali simbolov kot dodatnega iskalnega orodja, lahko olaj�amo ucenceve iskalne napore Cooperjeva je v svoji �tudiji primera �olske knji�nice ugotovila, da so ucenci sposobni uporabljati klasifikacijski sistem, ki je oblikovan tako, da je primeren njihovi razvojni stopnji

11. 11 Cooperjeva meni, da so otroci, ce sledimo Piagetovi teoriji, sposobni uporabljati strukturiran sistem. Od �estega do osmega leta se ucijo brati, vendar bi lahko s primerno ureditvijo uporabljali tudi otro�ki online katalog Walter in Borgman smatrata, da imajo otroci �e pri �tirih letih razvite kognitivne sposobnosti za razumevanje koncepta razporejanja (kategoriziranja) in sposobnost deduktivnega sklepanja (Cooper, 1996, 1997)

12. 12 KAJ �E VEMO? Da uporaba OPAC-ov za odrasle, ni primerna za otroke. Otroci pogosto ne razumejo metod iskanja odraslih, poleg tega uporabljajo racunalnike pogosto brez njihove pomoci Da bi za vecjo uporabnost klasifikacije potrebovali alternativni sistem klasifikacije za otroke, ki bi kot komunikacijsko orodje uporabljal ikone, simbole in barve Da kljub temu, da pri nas nimamo otro�kega online kataloga, lahko izobra�ujemo ucence za uporabo UDK

13. 13 KAKO? S pomocjo ustrezne spominske tehnike je mogoce ucence �e v nekaj minutah nauciti vseh 9 osnovnih skupin UDK in jim tako pribli�ati klasifikacijo Pri tem ne gre za ucenje na pamet, ampak zgolj za ucinkovitej�o rabo spomina in uspe�en priklic informacij, ko jih potrebujejo

14. 14 SPOMIN IN UCENJE Imamo vec razlicnih spominov (epizodicni, semanticni, verbalni, vizualni, prostorski) posameznik ima lahko dobro razvit en spomin, druge pa manj Informacije v razredu je potrebno predstaviti tako, da si jih je mo�no zapomniti na cim vec razlicnih nacinov oziroma s pomocjo cim vec razlicnih spominov Vsako novo snov si bodo ucenci najla�je zapomnili, ce vkljucimo custva. �e rahla prisotnost custev (npr. presenecenje, ki ga najla�je izzovemo) poveca verjetnost, da si bodo ucenci neko informacijo la�je zapomnili

15. 15 Gr�ki filozof Aristotel je trdil, da vse informacije prispejo v mo�gane preko cutov � tipa, okusa, voha, vida in sluha, zato si posameznih besed ne posku�ajmo zapomniti, ampak jih s pomocjo cutov o�ivimo. Tako si olaj�amo ne samo zapomnitev, ampak tudi priklic informacij Ce je informacija dovolj pomembna se prenese v dolgotrajni spomin. Ponavadi se prenese njen pomen, ne pa besede, s katerimi je bila izra�ena Beseda namrec hitro pozabimo, ne pa tudi tega, kar te besede predstavljajo. Zato je toliko bolj pomembno, da razumemo pomen tega, kar se ucimo

16. 16 Raziskave ka�ejo da: je 35 odstotkov ucencev vizualnih - zanje je pomembno slikovno gradivo je 25 odstotkov ucencev avditivnih - zanje sta pomembna pogovor in predavanje je 40 odstotkov ucencev gibalnih - zanje so pomembne predvsem rocne spretnosti

17. 17 UCENJE GLAVNIH VRSTILCEV UDK pri ucenju glavnih vrstilcev UDK upo�tevam vse tri glavne sprejemnike � vid, sluh in dotik ucenci najprej poslu�ajo razlago, potem utrjujejo snov s pomocjo table, na kateri so z razlicnimi barvami oznacene glavne skupine UDK in nato svoje znanje preizkusijo �e s pomocjo racunalnikov ucenje poteka v skupini, saj je ucinkovitej�e, ce ucenci svoja razmi�ljanja delijo z drugimi. Ce so pri tem �e spro�ceni, potem njihov spomin deluje �e bolje

18. 18 SPOMINSKE TEHNIKE Majhni otroci ne znajo nacrtno uporabljati spominskih tehnik. �ele pri sedmih letih si otroci posku�ajo namensko zapomniti neko snov Metaspomin se pri otrocih razvije do desetega leta starosti. V tej starosti se otroci tudi zacnejo bolj truditi, da bi si nekaj zapomnili Na zacetku vsakega pomnenja je potreben dolocen napor. Prvo pravilo pomnenja je, da se je potrebno potruditi pomniti

19. 19 Pomanjkljiva zavzetost za pomnenje (in ne slab spomin!) je kriva, da si ucenci ne morejo zapomniti ucne snovi, z lahkoto pa si zapomnijo nogometne klube, njihove igralce in celo rezultate nogometnih tekem Spominske tehnike pri ucencih bi bilo torej nesmiselno uporabljati pred desetim letom starosti, saj ucencem do te starosti �e primanjkuje zavzetosti za pomnenje

20. 20 Nas zanima predvsem spominska tehnika, s pomocjo katere si bodo 12-letni ucenci cim la�je zapomnili vseh devet glavnih skupin UDK s to tehniko se naucijo povezati �tevila z besedami tako, da si brez te�av lahko zapomnijo tudi vrstni red oziroma zaporedje opisov, ki pripadajo doloceni �tevilki pri tej tehniki je potrebno prebuditi �asociativno in strnjevalno sposobnost spomina, da si besede lahko zapomnimo skupaj s pripadajoco �tevilko iz izku�enj vemo, da si najla�je zapomnimo tisto, kar se nam zdi zanimivo in pomembno. Zapomnimo si tisto, kar nosi custveni naboj, ali pa je nenavadno, nepricakovano in sme�no

21. 21 Dobro je, ce imajo povezovalne prispodobe eno ali vec naslednjih lastnosti (Buzan, 1980) : pretiravanje � prispodoba mora biti izstopajoca nesmiselnost � prispodobe naj bodo �aljive in sme�ne domiselnost � prispodobe naj bodo v vseh pogledih domiselne jasnost � oba pojma (beseda in �tevilo) naj bosta povezana s cim manj�im �tevilom drugih pojmov razgibanost � razgibana prispodoba se ohrani dlje obarvanost � �ivahna in kriceca prispodoba cutnost � prispodobo ustvarimo z osnovnimi telesnimi cuti prosta�kost � tako obarvano prispodobo si izredno dobro priklicemo spolnost � v prispodobah naj bo cim veckrat omenjena

22. 22 ZAPOMNITEV �TEVILK - Poznamo razlicne tehnike zapomnitev �tevilk - �tevila glavnih skupin UDK sem spremenila v besede tako, da sem uporabila tehniko zapomnitve �tevil glede na podobnost oziroma asociacijo �tevila na nek predmet ali pojem, kot to predlaga O' Brien. Vendar sem uporabila drugacne opise za �tevila

23. 23  0 - jajce 1 - prvak2 - racka3 - Triglav5 - prsti6 - �estilo7- kosa8 - sne�eni mo�9 - kavelj (0 � jajce - povezovalna prispodoba se glasi: jajce je splo�ceno. V tem primeru je povezovalna prispodoba pretirana, sme�na, domiselna in jasna, kar predstavlja dobro teoreticno zagotovilo, da si jo bodo ucenci tudi zapomnili)

24. 24 UCENCI IN UCENJE UDK Ucenci �e v osnovni �oli zelo radi posegajo po strokovni literaturi, poznavanje glavnih skupin Univerzalne decimalne klasifikacije pa jim omogoca la�je iskanje. Ce imajo pri tem ustrezno podporo �olskega knji�nicarja in uciteljev, bo njihovo ucenje s pomocjo relevantnej�ih informacijskih virov zagotovo obrodilo sadove Pri uri knji�nicnih informacijskih znanj (KIZ) ucencem s pomocjo spominske tehnike lahko omogocimo, da si zapomnijo vseh devet glavnih vrstilcev UDK in na koncu ure tudi preverimo njihovo znanje. Zelo pomembno namrec je, da ucenci ob ucenju spominskih tehnik dobijo povratno informacijo o tem, kako uspe�ni so bili

25. 25 Za vsak glavni vrstilec UDK ucencem povem asociativni stavek, ki zajame tako �tevilo kot opis oz. poimenovanje glavnega vrstilca

26. 26 0 Splo�no (jajce je splo�ceno). Jajce spominja na �tevilo 0, splo�ceno pa spominja na splo�no; 1 Filozofija. Psihologija ( sem prvak v filozofiranju); 2 Verstvo. Bogoslovje (racka je verna); 3 Dru�bene vede (na Triglav gremo v dru�bi); 5 Matematika. Naravoslovne vede (5 prstov imamo, kar je povsem naravno); 6 Uporabne vede. Medicina. Tehnika (�estilo uporabljamo tudi pri tehniki); 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. �port (kositi je umetnost); 8 Jezikoslovje. Filologija. Leposlovje. Literarna veda (sne�eni mo� se jezi); 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina (kavelj je zabit v zemljo).

27. 27 Prva beseda v asociativnem stavku spominja na �tevilko glavne skupine, naslednje besede pa na enega ali vec opisov glavne skupine Npr.: 9 Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina (kavelj je zabit v zemljo). Kavelj spominja na �tevilo 9, zemlja pa spominja na zemljepis. Z ucenci smo se odlocili za asociacijo na besedo zemljepis, ker pri tem predmetu najveckrat potrebujejo dodatno literaturo

28. 28 ZAPOMNITEV Ko obdelamo vse glavne vrstilce UDK, urimo zapomnitev le-teh tako, da ucenci glasno ponavljajo asociativne stavke in glavne vrstilce UDK in sicer: - najprej s pomocjo table, na kateri so zapisane glavne skupine UDK - nato brez pomoci table - sledi delo v dveh skupinah s po 10 ucenci. Na dveh racunalnikih ucenci i�cejo informacije v programu �olska knji�nica, na drugih dveh pa v sistemu COBISS/OPAC. Skupini se po dolocenem casu zamenjata - ucenci izpolnjujejo ucni list in si pri tem medsebojno pomagajo ucenci na prazne liste po spominu napi�ejo glavne vrstilce UDK in njihov opis

29. 29 TE�AVE Ucenci so sprva nejevoljni, ker se jim zastavljena naloga zdi prete�ka ne verjamejo, da so si sposobni zapomniti vseh devet glavnih vrstilcev UDK v tako kratkem casu (10 minut) nekaj te�av se pojavi pri delu v skupinah, ker nekateri ucenci �elijo pri racunalniku ostati dlje, kot nam dopu�ca cas ob koncu ure redkim ucencem vendarle ne uspe po spominu zapisati vseh glavnih vrstilcev UDK

30. 30 PREDNOSTI Ucenci so zaradi radovednosti pripravljeni sodelovati zelo se zabavajo ob asociativnih stavkih in tudi sami prispevajo marsikatero domislico ucenci tekmujejo, kdo si bo vec zapomnil pripravljeni so pomagati tistim, ki jim zapomnitev sprva �e povzroca te�ave navdu�eni so nad tem, koliko so si zapomnili ponavadi obe skupini brez knji�nicarkine ali uciteljicine pomoci zelo uspe�no re�ita ucni list s sistematicnim ponavljanjem in utrjevanjem usvojenih vsebin, bi lahko ucenci z manj zahtevnega pre�li na bolj zahtevno iskanje s pomocjo vrstilcev UDK

31. 31 PONAVLJANJE Nauceno znanje nikoli ni trajno. Proces pozabljanja se zacne zelo hitro, �e posebej pa, ce naucenega vsake toliko casa ne ponovimo. Pri urjenju spomina je ponavljanje zelo pomembno 70 odstotkov tistega, kar se ucenci ucijo danes, naslednji dan �e pozabijo. Pri otrocih je spomin �e posebej nezanesljiv. Novi vtisi iz zavesti kaj hitro izrinejo stare s ponavljanjem sku�amo snov shraniti v dolgotrajni spomin

32. 32 KAKO POGOSTO NAJ UCENCI, POTEM KO SO SE NAUCILI NOVE SNOVI, LE-TO PONAVLJAJO? Ucenci naj snov ponovijo takoj, potem cez 24 ur, cez en teden, cez en mesec, cez tri mesece � . Skratka, ce �elimo v spominu ohraniti doloceno snov, jo moramo nenehno ponavljati, meni O'Brien

33. 33 ZA VECJO UPORABNOST UDK Za vecjo uporabnost UDK kot iskalne strategije, bi morali uporabniku nuditi ustrezno pomoc �e med delom knji�nice bi morale vec storiti na podrocju izobra�evanja uporabnikov potrebno bi bilo izbolj�ati mehanizme, ki bi omogocili la�je iskanje po klasifikacijskih oznakah

34. 34 verjeti moramo, pravi Williamsonova (1990), da je UDK kot ucinkovito iskalno orodje potrebno ohraniti, �e posebej, ce nimamo ustreznega nadomestila Williamsonova in mnogi drugi avtorji verjamejo, da ima UDK prihodnost, ce bomo le dovolj poznali sedanje in prihodnje uporabnike te klasifikacije

35. 35 KAJ NAM JE NA VOLJO? Na voljo imamo kar nekaj pomembnih informacij o iskanju v online katalogih in sicer: uporabniki dajejo prednost informacijam, do katerih je la�je priti, ceprav so manj kvalitetne. Zato je potrebno izobra�evati uporabnike za zahtevnej�e iskanje, kakr�no je iskanje s pomocjo vrstilcev UDK, ki prina�a relevantnej�e informacije model uporabnikovega vedenja pri iskanju informacij predstavljajo pomembne osebnosti iz njegove preteklosti in sedanjosti npr. ucitelji in knji�nicar v �oli, ki s svojim zgledom spodbujajo ucence k iskanju po vsebini s pomocjo UDK, ki vodi h kvalitetnej�emu knji�nicnemu gradivu

36. 36 najvecji problem iskanja po OPAC-u predstavlja iskanje po vsebini. V zelo velikem odstotku uporabniki ne dobijo ustreznega ali pa sploh nobenega odgovora na to vrsto poizvedovanja. Ce bi imeli uporabniki ustrezno znanje o uporabi UDK, bi se najverjetneje zvi�al tudi odstotek uspe�nih poizvedb z nekaj izjemami imajo uporabniki zelo radi javno dostopne kataloge (OPAC -e), saj jim internetni dostop omogoca lagodnej�e iskanje kataloge je potrebno preoblikovati tako, da bodo preprostej�i za uporabo in kjer bo na voljo dovolj uporabnih in relevantnih dokumentov za njihove poizvedbe

37. 37 KAJ JE NA�A NALOGA? Da z ustreznim izobra�evanjem in s sodobnim racunalni�kim katalogom, ki je uporabniku prijazen, poskrbimo, da bo uporaba Univerzalne decimalne klasifikacije postala navada

38. 38 ZA KONEC� Ucence lahko �e v osnovni �oli motiviramo, da si s pomocjo ustrezne spominske tehnike zapomnijo vseh devet glavnih skupin UDK z izobra�evanjem bi morali nadaljevati v srednji �oli in kasneje na fakulteti. Ce nam bo to uspelo, potem bodo ucenci s pomocjo racunalnika vsakodnevno obnavljali in preizku�ali svoje znanje ucence, dijake in �tudente je potrebno opozoriti na pomembnost in prakticno uporabnost UDK. Le- ti morajo namrec prepoznati vrednost tistega, kar se ucijo, da se jim sploh zdi vredno uciti

39. 39 LITERATURA Adamic, �. Kdo �e pozna vrstilce UDK. Delo, 28.4.1993, str. 13. Bates, M. J. (2003). Research and Design Rewiew: Improving User Access to Library Catalog and Portal Information. http://www.loc.gov/catdir/bibcontrol/actionplan.html, 27.6.05. Busey, P.; T. Doerr. (1993). Kid's Catalog: An Information Retrieval System for Children. Journal of Youth Services in Libraries 7(Fall)78. Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use? Journal of the American Society for information Science, 47 (7), 493-503. Borgman, C. L. (2001). From Gutenberg to the global information infrastructure: Access to information in the networked world. London: The Mit Press. Borgman, C. L. et al. Children's Use of an Interactive Science Library: Exploratory Research. School Library Media Quarterly 18(1990)108. Bristow, J.; P. Cowley; B. Daines. (2001). Spomin in ucenje: prakticen prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Educy. Buzan, T. (1980). Delaj z glavo. Ljubljana: DDU Univerzum. Cooper, L. (1996). Problems Associated with the Ability of Elementary School Children to Successfully Retrive Material in the School Library Media Center and Some Alternative Methods of Classification Which May Help to Alleviate These Problems: A case Study of The Common School library, Anherst, Massachussetts. Public & Access Services Quarterly, Vol. 2(1), 47-63. Cooper, L. (1997). An Alternative Method of Classification in The Common School Library, Amherst, Massachusetts. Public & Access Services Quarterly, Vol. 2(3), 1-24. Drabenstott, K.M. (1991). Online catalog user needs and behavior. Think Tank on the Present and Future of the Online Catalog: Proceedings & Management, 32(6), 719-745. Edmonds, L. et al. The Effectiveness of an Online Catalog. School Library Journal 36(1990)31. Hildreth, C. R. (1997). The use and understanding of keyword searching in a university online catalog. Information Technology and Libraries, 16(2), 52-62.

40. 40 Hug, H.; M. Walser. Retrieval in the ETH database using the UDC. Advances in knowledge organization 2(1991), str. 202-209. Hunter, E. (2000). Do we still need classification? The future od classification. Brookfield: Gower. Lorayne, H. (1999). Kako razvijemo izredni spomin. Ljubljana: Tomark. Matthews, J.R., et al. (1983). Using Online Catalogs: A Nationwide Survey. New York: Neal-Schuman. Mcllwaine, I.C. (2000). UDC in the twenty-first century. The future od classification. Brookfield: Gower. Moore, P.A.; A. St. George. Children as Information Seekrs: The Cognitive Demands of Books and Library Systems. School Library Media Quarterly 19(1991)166. O'Brien, D. (2002). Kako urimo spomin. Ljubljana: Mladinska knjiga. O'Brien, D.(2004). Skrivnosti hitrega in uspe�nega ucenja. Ljubljana: Rokus. Osnove knji�nicarstva. (1987). Ljubljana: Posebna izobra�evalna skupnost za kulturo. Pasanen-Tuomainen, I. Analysis of subject searching in the TENTTU Books database. IATUL proceedings 1(1992), str. 72-77. Piano, J. UDK in prosti pristop. Knji�nica 33(1989)3-4, str. 143-146. Rose, C.; L. Goll. (1993). Umetnost Ucenja. Ljubljana: Tangram. Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poucevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za �olstvo. Shoham, S. & Yitzhaki M. (1994). Classification Systems and the Online Catalog: Proceedings of the Third International ISKO Conference 20-24 June 1994, Copenhagen, Denmark: Knowledge Organization and Quality Management. Slavic, A.; B. Turkulin. Prevajanje klasifikacijskih oznak v naravni jezik. Knji�nica 42(1998)1, str. 45-63. Slovar slovenskega knji�nega jezika. (1998). Ljubljana: DZS. Smrekar, U. (2003). Mo�nosti za bolj�e kori�cenje klasifikacije v racunalni�kem katalogu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Solomon, P. Children's Information Retrieval Behavior: A case Analysis of an OPAC. Journal of the American Society fo Information Science 44(1993)259.