Pravo družb in poslovno pravo Teme: Pravni red, pravi viri, pravno razmerje, razlaga pravnih norm

1. Pravo družb in poslovno pravoTeme: Pravni red, pravi viri, pravno razmerje, razlaga pravnih norm Izvajalec: Doc. dr. Branko Korže

2. Predmet pravnega urejanja • sta dva sklopa družbenih razmerij: • tista, ki so interesno konfliktna in nediscipliniranjo ravnanje pravnih subjektov ogroža temeljne družbene vrednote • tista, v katerih morajo biti pravice in dolžnosti določno opredeljene, ker bi sicer zaradi interesnih konfliktov prišlo do ogrožanja družbenega in pravnega reda

3. Pravni red • je v ožjem pomenu skupek vseh abstraktnih, splošnih pravnih norm • v širšem pomenu je pravni red sestavljen iz veljavnih predpisov, ki morajo biti medsebojno vsebinsko usklajeni, neprotislovni in povezani v logično zaokroženo celoto • pravni red tvorijo sestavine dejanske narave - ODZIVNOST državljanov na norme pravnega reda – njihovo dejansko ravnanje, ki je skladno s pravnimi normami ali pa protipravno ravnanje, ko to ni skladno z namenom in vsebino pravnih norm

4. Pravne norme in pravni akti • pravne norme so pisna pravna pravila o dovoljenem ravnanju pravnih subjektov • pravne norme so vsebovane v splošnih in posamičnihaktih • ustava je vrh zgradbe v hirearhiji pravnega reda – zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z ustavo, s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami – neposredna uporaba (8. člen Ustave)

5. Hierarhija pravnih aktov

6. ČASOVNA IN PROSTORSKA VELJAVNOST PRAVNIH NORM - pravna norma velja v določenem času in prostoru: • pogoj, da stopi pravna norma v veljavo je objava v uradnem glasilu • vacatio legis je praviloma 15 dni, razen ko sam predpis izjemoma določa drugačen rok • prepoved retroaktivnosti • legalitetno načelo pri uporabi pravnih norm – posamični akti in dejanja morajo temeljiti na zakonu

7. Načela prava EU • načelo avtonomnosti – pomeni, da je pravni red EU avtonomen z vidika pravnih redov držav članic (DČ) • načelo primarnosti – nadnacionalna narava evropskega prava (prava EU) • načelo podrejnosti – DČ so pristojne za urejanje vseh pravnih razmerij, ki niso v pristojnosti EU • načelo legitimnih pričakovanj (n. zaupanja v pravo) – posamezniku jamči, da bo Sodišče EU razveljavilo akt, ki ni v skladu s pravom EU

8. Pravna norma

9. Sestavine pravne norme • Hipoteza je sestavina splošne abstraktne pravne norme, ki opisuje in opredeljuje okoliščine, položaje, dogodke ali razmere, v katerih morajo naslovljenci ravnati skladno z vsebino dispozicije (primarna – KDS, sekundarna – kršitev) 2. Dispozicija je osrednji (bistveni) del pravne norme, ker je z njo določen način ravnanja pravnih subjektov, na katere se nanaša: - zapoveduje, - prepoveduje, - dovoljenje

10. nadaljevanje 3. Sankcija je del pravne norme, ki mora biti zaradi pravne varnosti naslovnikov vnaprej določena – predpisana Uporabi se takrat, ko naslovnik ne spoštuje ciljnosti dispozicije

11. Vrste pravnih aktov • splošni pravni akti vsebujejo abstraktne splošne pravne norme, ki se nanašajo na vse državljane ali vse ljudi oz. pravne subjekte ali na posamezne družbene skupine (n.pr. na poslovodje v d.o.o., d.d.) • posamični pravni akti se nanašajo na določene pravne subjekte in njihove pravice ter obveznostidoločno opredeljujejo

12. nadaljevanje • splošni abstraktni pravni akti so npr. zakoni, uredbe, odloki, odredbe, statuti,… • posamični pravni akti so npr. sodbe, upravne odločbe, pogodbe, … Z vidika subjektov, ki jih lahko izdajajo ločimo: državne in nedržavne (neoblastne) akte (npr. akti društev)

13. Usklajenost pravnih aktov • načelo ustavnosti in zakonitosti pomeni, da morajo biti zakoni v skladu z Ustavo, podzakonski in drugi splošni akti pa tudi v skladu z zakoni • načelo pravne države zahteva, da se pravna razmerja med državo in državljani urejajo z zakonom (pravice in obveznosti), mednarodnimi načeli in ratificiranimi konvencijami • legalitetno načelo - posamični akti in dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu oziroma zakonitem predpisu

14. nadaljevanje • legalitetno načelo tudi pomeni, da podzakonski predpis ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti, ter da mora imeti podzakonski predpis vsebinsko podlago (vsebinski okvir) v zakonu • s pravnomočnimi sodbami sodišča odločajo na temelju zakonskih predpisov o konkretnih pravicah in dolžnostih pravnih in fizičnih oseb – sodišče mora, če meni, da je zakon protiustaven, prekiniti postopek in nadaljevati postopek pred Ustavnim sodiščem

15. TRADICIONALNE PRAVNE PANOGE • ustavno pravo – podlaga pravnega reda • civilno pravo (stvarno, obligacijsko, dedno) • delovno pravo (pravice iz svobode dela, socialne varnosti, soodločanja itd.) • gospodarsko pravo (statusno, pogodbeno, odškodninsko, intelektualna lastnina, vrednostni papirji, konkurenčno itd.) • kaznovalno pravo (kazensko, prestopki, prekrški) • mednarodno javno pravo • mednarodno kolizijsko (zasebno) pravo

16. PRAVNI VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA • materialni viri (dejavniki, ki soodločajo, katera družbena razmerja naj se uredijo in kakšna naj bo njihova vsebina – katera pravna razmerja je potrebno pravno urediti in kako! 2. formalni: • Ustava, načela mednarodnega prava • konvencije • zakoni in zakoniki • podzakonski akti • spoznavni viri: - dokumenti ter druga gradiva, ki služijo vsebinskemu spoznavanju pravnih norm (Uradni list, zbirke predpisov, komentarji, članki itd.)

17. Avtonomno poslovno pravo • poslovni običaji – so uveljavljene poslovne navade, ki so se oblikovale v poslovni praksi, vsebinsko izhajajo iz določenega področja in se po panogah in strokah razlikujejo • splošne in posebne uzance • načela vestnosti in poštenja(pravni standard) • akti MGZ kot so Incoterms 2000, mednarodne trgovinske klavzule, enotna pravila o dokumentarnem akreditivu itd.

18. Gospodarski (trgovinski, poslovni) običaji • z običaji razumemouveljavljene in v gospodarskem prometu sprejete poslovne navade • opredelimo jih po treh značilnostih in sicer: 1. oblikujejo se v poslovni praksi 2. vsebinsko so natančnejši od zakonov 3. po panogah ali strokah se razlikujejo (t.i. vertikalni običaji)

19. Uzance • so - zbrani, - načrtno urejeni, - pisni in objavljeni trgovinski običaji • sprejemajo jih določeni subjekti, praviloma zbornice ali poklicna združenja • razvrščamo jih med splošne in posebne • Obligacijski zakonik v 12. členu določa splošno načelo o veljavnosti uzanc – po katerih se presojajo obligacijska razmerja med gospodarskimi subjekti, če jih stranke izrecno ne izključijo!

20. INTERPRETACIJA PRAVNIH NORM Kateri pravni akti so predmet razlage? (abstraktni splošni, posamični) Kdo je pristojen za razlago? (državni organi, zakonodajalec, pogodbenik) Vrste razlag: • zavezujoča • nezavezujoča (komentarji)

21. Razlaga normativnih pravnih aktov • konkretni dejanski stan (ni enako kot življenjski primer, ta je le izhodišče KDS) – z KDS ugotovimo, katera dejstva so pravno pomembna –relevantna! • KDS se ujema s primarno (dejanski stan) in sekundarno (kršitev) hipotezo • vzporedno z KDS teče postopek, ko določamo zakonski dejanski stan s pravno posledico

22. nadaljevanje • življenjski primer primerjamo z možnimi zakonskimi dejanskimi stanovi, dokler ne opredelimo njunih sestavin in ju konstituiramo kot zgornjo in spodnjo premiso pravne odločitve (t.i. pravni silogizem) – ko se KDS in ZDS ujemata in ko določimo pravno posledico – “kreiranje prava”

23. Metode interpretacije pravnih norm(iskanje ratio legis) 1. teleološka (namenska) 2. jezikovna 3. logična (pravila sklepanja: po nasprotnem razlogovanju, iz manjšega na večje in iz večjega na manjše, analogija, sklepanje o soodvisnosti) 4. sistematična 5. (zgodovinska) 6. (avtentična)

24. Pravne praznine • zakonodajalec teži k temu, da bi s formalnimi viri zajel vsa družbena razmerja, ki bi po njegovem morala biti urejena • zaradi dinamičnosti, kompleksnosti in zapletenostidružbenega življenja, zakonodajalec nekaterih pravnih razmerij ne more v popolnosti urediti, zato se v pravnem redu pojavi PRAVNA PRAZNINA

25. nadaljevanje • predmet pravne praznine so družbena razmerja, ki niso zajeta, ali so zgolj delno zajeta s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili, so pa tako pomembna, da bi morala biti urejena • praznina lahko nastane kot: -začetna ali - naknadna

26. Ugotovitev, kdaj gre za pravno praznino • ko gre za nepopolnost formalnega pravnega vira • ko gre za nepopolnost, glede na načela pravnega urejanja v državnopravni skupnosti • ko gre za nepopolnost, ki je hkrati nepopolnost na določenem ožjem pravnem področju

27. Ugotovitev, kdaj gre za pravno praznino • pravne praznine povzročajo tudi državni organi (npr. Ustavno sodišče) prek svojih odločitev (razveljavitev, odprava, odprava z rokom, gola ugotovitev neustavnosti) • če gre za razveljavitev ali odpravo z rokom, mora dolžina roka “najti” pravo mero med tem, da onemogoči nastanek pravne praznine in tem, da pristojni organ ugotovljeno pomanjkljivost odpravi

28. Kdo je pristojen praznino zapolniti? • pravno praznino zapolni pristojni organ (npr. sodišče) s posamičnim pravnim aktom – ker pa obstaja možnost zlorab, je zapolnjevanje na nekaterih pravnih področjih prepovedano (npr. v kazenskem in davčnem pravu) – ogrožanje pravne varnosti

29. Pravnost pravnih praznin • ugotavljamo po načelih - delitve oblasti, - načelu vladavine prava in - načelu pravne varnosti – ni vsaka praznina že “pravna” praznina, • zato govorimo o zakonskih prazninah oziroma o prazninah v posameznih formalnih pravnih virih – gre za “vrzel v izvedbi pravne zasnove”

30. nadaljevanje • naloga pristojnega državnega organa (npr. sodnika) je, da: - izhaja iz zakonodajalčeve zasnove, ratio legis in - v skladu z ratio legis ugotovi, kje in v kolikšnem obsegu je norma nepopolna, ter - samo nepopolnost vsebinsko napolni na temelju pravnih pravil in načel, kot jih je izoblikoval zakonodajalec

31. Vrste pravnih praznin • ANALOGIJA INTRA LEGEM - notranja praznina (zakonodajalec jo predvidi z “ali kako drugače”, “zlasti” “na drug dovoljen način”; itd.) • ZAKONSKA ANALOGIJA: a. zapolnjevanje po načelu pravne enakosti s sklepanjem po argumentum a simili ad simile (odobnost) – bistvena podobnost b. kadar gre za neposredno urejeni in neurejeni primer, ki sta bistveno različna – uporabimo argumentum a contrario c. zakon le navidezno ureja določen dejanski stan – “prekrita praznina” - argument teleološke redukcije – izjemni dejanski stan – n.pr. realizirana neoblično sklenjena pogodba • PRAVNA ANALOGIJA kadar ne moremo vrednotiti po prejšnjih treh argumentih, se uporabi širši pomen, merila pravne panoge, področja, pravnega sistema kot celote

32. Argumentum a simili ad simile • sklepanje od podobnega na podobno • potrebno upoštevati načelo pravne enakosti • merilo je podobnost, pa tudi vrednostna istovetnost (enak interesni in vrednostni temelj) • dva primera sta si pravno podobna, ko se ujemata v lastnostih, ki so ratio legis za pravno urejanje družbenih razmerij

33. Argumentum a contrario • nasprotni razlog, sklepanje po nasprotnem razlogovanju - pomeni, da določena pravna posledicavelja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanja-ČE NE, potem pravna posledica ne velja • izhodišče je ugotovitev, da so vse sestavine ZDS razlogi, ki terjajo določeno pravno posledico, te sestavine pa morajo biti opredeljene dovolj določno in intenzivno

34. Argument teleološke redukcije • ima nasproten učinek, kot ga dosežemo z uporabo zakonske analogije • temelji na načelu, da je treba neenako obravnavati različno • pri tem argumentu gre za to, da prebijemo možni jezikovni pomen – gre za prekrito praznino, ki jo zapolnimo z izjemo od pravila – t.i. izjemni dejanski stan • argument ni dopusten v kazenskem in davčnem pravu

35. Drugi argumenti • argumentum a fortiori je sestavljen iz argumenta a maiori ad minus – sklepanje od večjega na manjše (korist) in argumenta a minori ad maius – od manjšega na večje (kazen) • argument a fortiori pomeni “tem bolj”, “še bolj odločilnim razlogom” in sicer z argumentom sklepanja od večjega na manjše (če ima nekdo pravico, da zahteva razveljavitev pogodbe za nazaj, jo ima tudi samo za vnaprej) in manjšega na večje (če velja, da za škodo ne odgovarja tisti, ki jo povzroči iz malomarnosti, velja tudi,da ne odgovarja za škodo, povzročeno z naklepom)

36. nadaljevanje • argumentum a coherentia – temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota in v njem ne sme biti antinomij • ta argument napotuje na merila, po katerih se ta nasprotja odpravijo (argument kronologije, hierarhije in specialnosti)

37. nadaljevanje • v vseh teh primerih gre za opravilo, ki je v kontinentalnih pravnih redih sistemsko v domeni zakonodajalca – sodnik torej opravlja funkcijo namesto zakonodajalca • zakonodajalec je zapolnjevanje pravnih praznin rešil tako, da je sodnik pri opravljanju funkcije vezan na ustavo in zakon, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, jih reši kot podobne primere, če tudi tako ne, po splošnih načelih – precedens