180 likes | 577 Views
Poklicna orientacija. Vloga samospoznavanja v procesu poklicnega odločanja. Učenci že od malih nog opazujejo svet in ga dojemajo tudi skozi razmišljanje o poklicih. „Ko bom velika, bom učiteljica.“
E N D
Vloga samospoznavanja v procesu poklicnega odločanja • Učenci že od malih nog opazujejo svet in ga dojemajo tudi skozi razmišljanje o poklicih. • „Ko bom velika, bom učiteljica.“ • Učenci morajo pred poklicno odločitvijo spoznavati sami sebe, svoje sposobnosti in lastnosti, ugotoviti morajo kaj jih zanima in kaj ne.
STARŠI STE PRAVZAPRAV TISTI, KI SVOJEGA OTROKA NAJBOLJ POZNATE! Vi veste: - kaj ima vaš otrok rad in česa ne mara, - kakšen je kot osebnost, - kako reagira ob določenih situacijah, - kako se znajde v novih okoliščinah, - kaj rad dela samoiniciativno, z veseljem, - v čem so njegova močna področja, malo manj močna in šibka področja.
Kaj morajo učenci upoštevati pri izbiri poklica? • INTERESI - prvo vodilo pri izbiri šole oz. poklica - dejavnosti, ki jih počnejo, kadar si to želijo in ne le, kadar je treba Vprašanja s pomočjo katerih ugotavljamo interese: - S čim se otrok najraje ukvarja? - Kaj ga veseli? Kaj dela z veseljem? - Kateri šolski predmeti so mu všeč? (bolj kot jih predmet zanima, boljša je ocena) - Katere krožke otrok obiskuje, s čim se ukvarja v prostem času? - O čem veliko ve, kaj rad bere, o čem rad pripoveduje?
Kaj morajo učenci upoštevati pri izbiri poklica? • OSEBNOSTNE LASTNOSTI - so pomembnejše pri delu kot pri šolanju, otroci pa jih morajo upoštevati že zdaj, ko izbirajo šolo, - trgovec – plašen, nekomunikativen,.. - zdravnik – neodločen, preobčutljiv,... • UČNE NAVADE - izredno pomembne! - zahtevnejše šole zahtevajo veliko sprotnega dela
Kaj morajo učenci upoštevati pri izbiri poklica? • ŠOLSKE OCENE - pomembne v primeru omejenega vpisa • SPOSOBNOSTI (umske in telesne) - vsakdo ima zase kar pravi občutek, kaj zmore in česa ne, - „merijo“ jih psihološki testi, - pri vpisovanju v nekatere programe potreben preizkus posebne nadarjenosti, ki se opravlja v mesecu marcu (npr. likovna smer Umetniške gimnazije, fotografski tehnik, zobotehnik). • Potrdilo o zdravstvenem stanju učenca (poklici v rudarstvu, frizer, glasbena smer Umetniške gimnazije..)
Program poklicne orientacije • September, oktober: - priprava rokovnika z vsemi pomembnimi datumi in dogodki v zvezi z izbiro srednje šole - razredne ure: predstavitev izobraževalnih programov, spodbujanje učencev k razmišljanju o samem sebi (vprašalnik o poklicni poti – interesi, namere). • December: - tehniški dan (spoznavanje poklicev v samem delovnem okolju) • Januarjaizide razpis v srednje šole. - roditeljski sestanek v organizaciji ŠCV • Februar: informativni dan • Marca potekajo preizkusi posebne nadarjenosti (likovna, glasbena smer) • April: vpis v srednje šole in dijaške domove
Šola oz. poklic mora ustrezati otroku, ne prijateljem, staršem, učiteljem ali pričakovanjem okolice. Izbira naj bo otrokova, mi pa ga pri tem podpirajmo ne glede na to, da je njegova odločitev morda v nasprotju s pričakovanjem okolice.
Izobraževalni programi • Nižje poklicno izobraževanje • Srednje poklicno izobraževanje • Srednje tehniško in strokovno izobraževanje • Splošno srednje izobraževanje
Srednje poklicno izobraževanje • traja 3 leta • 2 cilja: priprava na zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja na srednješolski ravni • Zaključi se z zaključnim izpitom - praktični del (izdelek oz. storitev in zagovor) - teoretični del (pisni in ustni izpit iz slovenščine) • po končanem zaključnem izpitu je možno nadaljevati v poklicno tehniškem izobraževanju, ki traja 2 leti in se zaključi s poklicno maturo (3 + 2)
Srednje tehniško in strokovno izobraževanje • traja 4 leta • 2 cilja: priprava na zaposlitev ali na višješolsko ter visokošolsko izobraževanje • Zaključi se s poklicno maturo • slovenščina in strokovnoteoretični predmet za posamezni program • matematika ali tuji jezik (po izbiri kandidata) in izdelek, storitev, seminarska naloga ali izpit iz določenega predmeta
Splošno srednje izobraževanje GIMNAZIJA • traja 4 leta in je primerna za učence z boljšim učnim uspehom • priprava za nadaljevanje izobraževanja na visokih šolah in univerzah • gimnazija ne izobražuje za poklic • Zaključi se s splošno maturo
Splošna matura - pogoj za vpis na univerzo - uspeh na maturi je lahko tudi merilo za izbiro kandidatov, kadar jih je za univ. študij prijavljenih preveč Maturo opravlja dijak iz 5 predmetov, treh obveznih: - maternega jezika (slovenščina) - matematika - tuj jezik ter 2 izbirnih, - za katera se odloči sam, tako da upošteva svojo uspešnost in potrebe poznejšega študija
Gimnazijski programi • splošna gimnazija • gimnazija s športnim oddelkom • gimnazija z evropskim oddelkom • klasična gimnazija (latinščina kot obvezen predmet in večji poudarek na humanističnih predmetih) • tehniška gimnazija (zanimanje za tehniške vede, kot so strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, gradbeništvo ali naravoslovje) • ekonomska gimnazija (pridobitev osnovnih znanj iz ekonomije in podjetništva) • umetniška gimnazija (glasbena, likovna smer, pa tudi plesna smer, dramsko-gledališka smer)
Steve Jobs: „Ni razloga, da ne bi sledili srcu. Lasten interes je najpomembnejši dejavnik pravilne izbire, saj ga navadno spremlja visoka motivacija in zavzetost za učenje novih znanj in spretnosti.“ Walt Disney: „O čemer lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš.“ Neznani avtor: „Človek, ki si močno želi nekaj narediti, najde način; tisti, ki tega noče, najde izgovor.“