ZAŠČITA VODOV

1. ZAŠČITA VODOV

2. Zaščito SN in VN vodov izvajamo kot: • distančno, • pretokovno, • kratkostično, • zemljostično, • termično, • smerno in • podfrekvenčno.

3. Distančna zaščita • uporabljamo jo kot osnovno zaščito pri zaščiti vodov, • zaščita temelji na direktnem daljinskem izklopu, • izklop se vrši selektivno z ozirom na izmerjeno vrednost R, X ali Y, • na vodih, kjer so zemeljskostični tokovi majhni, in je delovanje take zaščite nezanesljivo, jo kombiniramo s podnapetostno zaščito.

4. Pretokovna zaščita • v vodih NN in SN, ki predstavljajo manj zahtevna omrežja, jo izvajamo z VN varovalkami, • zahtevnejše vode ščitimo s pretokovnimi releji, katerih delovanje lahko zakasnimo, da dosežemo selektivnost, • pri dvostransko napajanih mrežah rabimo za popolno dosego selektivnosti še smerni rele poleg obstoječe pretokovne zaščite z zakasnitvijo.

5. Kratkostična zaščita • uporabljamo jo v SN omrežjih s trenutnim izklopom, • releji so nastavljeni na tok, ki je višji od največje vrednosti kratkostičnega toka, • ta rele mora izklopiti kratke stike do določene dolžine voda iz RTP, • Kratke stike daleč od RTP morajo izklopiti z zakasnitvijo.

6. Zemeljskostična zaščita • uporabljamo jo v SN omrežjih z izolirano nevtralno točko za javljanje in izklop pri enopolnih in tripolnih zemeljskih stikih, • ob pojavu zemeljskega stika se pojavi nesimetrija napetosti, • zaščita je izvedena z zemeljskostičnim smernim relejem, ki je priključen tokovno in napetostno vejo omrežja preko merilnih transformatorjev.

7. Termična zaščita • To je zaščita pred preobremenitvami na vodih, • Predstavljajo jo enofazni pretokovni releji s časovnimi zakasnitvami, • Pri preobremenitvi za 40 % nazivnega toka se aktivira časovni člen, • Po času 10 – 30 sekund deluje 1. stopnja: signalizira preobremenitev, v 15 – 30 minutah pa deluje 2. stopnja: ta pa deluje na izklop.

8. Smerna zaščita Podfrekvenčna zaščita