6. tradicionalni pohod

1. 6. tradicionalni pohod od Žužemberka do Močil FranciT Nedelja, 6. oktober 2013

2. Vlado je pobral 5,00 € kot štartnino. Na listo se mu je vpisalo 64 pohodnikov

3. Žužemberški grad marljivo obnavljajo. Upam, da mi ne bomo že v srednjem veku, ko bo obnovljen

4. Skupinska slika vseh, ki smo se prijavili na začetku. Nas je bilo 64

5. Organizator pohoda Vlado je dal še zadnje napotke in se preselil na rep kolone, ko je spremljal najšibkejši člen

6. Reka Krka in njeni znameniti slapovi s pogledom na srednjeveški grad nad sabo

7. Grad – že na pol obnovljen je maskota Žužemberka

8. Astre ali nebine / Aster / krasijo vasi, vrtove, okna, poti in ceste

9. Do Kómance je bilo treba kar dobro pritisniti na plin, da se “mašina” ni ustavila

10. Zelo pomenljiv napis na skali ob cesti: “Leta 1834 je bila huda suša” Pravijo domačini, da je napis vklesal nekdo, ki je bil že tedaj “pismen”!

11. Pri lovski koči Kómanca se je bilo že vredno sprostiti napete mišice

12. Tudi kačja slina kot “antigripin” na Kómanci je dobro opravila svoje delo

13. Raztegnjena kolona na poti proti Velikemu Lipju

14. Peresasti glavinec / Centaurea nervosa / ob poti Okras poti – temna ivanjščica / Leucanthemum adustum Zelo moteči okraski ob poti. Vsaj za tri kontejnerje bi jih bilo. Turističnemu Društvu to zagotovo ne more biti v čast

15. Jesensko zakulisje je krasilo sámo pešpot kot tudi popotnikom dajalo plemenito patino

16. Posnetek je narejen res od zadaj, ampak je zaradi rjave stelje toliko bolj atraktiven

17. Popolno presenečenje nas je pričakalo na Lopati. Da smo bili že kar lačni, pove podatek, da je bila miza ob našem odhodu čisto prazna

18. Cerkvica Sv. Neže na sredi vasi Lopata

19. Sosedje so postavili pred pohodnike košaro grozdja “amerikan” s hišne brajde

20. Nasvidenje Lopata! Hvala za prijaznost in postrežbo!

21. S polnimi želodci je bila pot naprej malo bolj počasna in tudi hrib pred nami bolj pokonci kot včeraj!

22. Ob poti smo se ustavili tudi pred jamo: Kanteč Skedenc. Še veliko bo treba postoriti, da bo postala znamenitost kraja

23. Tudi v Lázini so se mize šibile pod težo dobrot

24. Začelo je malo pršiti izpod neba. Ampak večji del poti je že pod streho!

25. Počitek ob kačji slini v Lázini je prav prišel

26. Lázinčankam, ki so pripravile pogostitev, smo veselo zaploskali

27. Skoraj na koncu te pešpoti, tudi vreme več ni moglo zdržati. Dobili smo malo vlage tudi od zunaj!

28. Dušan in Vlado usklajujeta še zadnje podrobnosti pod šotorom v Hinjah

29. Končno mi je uspelo! S kapljico dežja sem Malči zarisal piko na nos! (čeprav je Pika zakrila svoj obraz!)

30. Pred šotorom v Hinjah – čakajoči na topel obrok

31. Le še trenutek in tudi Malči bo dobila svoj sedež, ki ga zanjo neumorno išče Dušan

32. Meni je bilo rečeno pred odhodom na pohod, da moram malo shujšati! Pa shujšaj če moreš sem si dejal in pozabil na svarila. No ja, prej bi moral to povedati Dušanu, pa se nisem spomnil! Po toči zvoniti je pa prepozno! Na zdravje!

33. Topel obrok, hladno pivo, tradicionalni cviček in sladki desert nas je prizemljilo

34. Medvedovo omizje

35. Dober tek! Krompirjeva družba!

36. Pacientka je “dohtarju” povedala, da jezika pa že ne bo kazala, ker je tu jaku grdu”

37. … In še pika na i! Močile. Tu se Kranjčani učijo plavati in jih je zategadelj hitro prepoznati v morju, ko vedno v krogu plavajo

38. O Močilah in Hinjah je spregovoril velmož Hinj Dušan Papež

39. … o občini Žužemberk pa njen župan Franci Škufca

40. Skupinska slika za spomin in slovo na Močilah od letošnjega pohoda po Suhi Krajini

41. Ostane le še: “Pot pod noge in nazaj!”

42. Čeprav je jesen že močno zakorakala, cvetovi na oknih tega ne potrjujejo

43. Poznojesenske vrtnice / Rosa / krasijo poti in vasi. Kapljice na njihovih cvetovih pa so daleč od Suhe Krajine Cvetova navadnega potrošnika ali cikorije / Cichorium intybus L. Še kar nekaj brajd ob cesti je bilo polnih grozdov

44. Srečno in še kdaj! Na koncu smo se zahvalili organizatorjem in skočili v avtobus, ki nas je dostavil nazaj v Žužemberk