380 likes | 934 Views
Dan slovenske hrane Slovenski tradicionalni zajtrk. 15. november 2013. Tradicionalni slovenski zajtrk. Dobavitelji živil. Kmetija Podpečan iz Galicije. Dobavitelji živil. Kmetija Goršek iz Frankolovega. Dobavitelji živil. Mlekarna Krepko iz Logatca. Dobavitelji živil.
E N D
Dan slovenske hraneSlovenski tradicionalni zajtrk 15. november 2013
Dobavitelji živil Kmetija Podpečan iz Galicije
Dobavitelji živil Kmetija Goršek iz Frankolovega
Dobavitelji živil Mlekarna Krepko iz Logatca
Dobavitelji živil Čebelarstvo Jernej Steničnik iz Socke Čebelarsko društvo Vojnik
Dobavitelji živil Kmetija Kroflič iz Prožinske vasi
Dan brez kruha traja dolgo… • V Sloveniji se je v letu 2012 pridelalo rekordnih 188.500 ton pšenice, to je nad 22 % več kot v letu 2011. • Vendar v Sloveniji ne pridelamo dovolj pšenice za svoje potrebe, in jo zato tudi uvažamo. V letu 2012 smo jo, tudi zaradi rekordne domače pridelave, uvozili za okrog 24 % manj kot leto prej; uvozili smo je 170.900 ton, in sicer v obliki zrnja, moke in drugih izdelkov.
Dan brez kruha traja dolgo… • Močno se je povečal izvoz pšenice. V letu 2012 smo je izvozili več kot 100.100 ton, to je za kar 155 % več kot v letu 2011 in skoraj osemkrat več kot v letu 2000. • Samooskrba s pšenico se je v zadnjem letu občutno dvignila, vendar kljub temu dosegamo le 66-odstotno samooskrbo. • Lastne pšenice pa ne pridelamo dovolj niti za človeško prehrano.
Dan brez kruha traja dolgo… • Letna poraba pšenice na prebivalca je v letu 2012 znašala nekaj več kot 95 kg – to je povprečno skoraj 200 g moke na prebivalca na dan.
Jabolko na dan odžene zdravnika stran… • V Sloveniji smo v letu 2012 na kmetijskih gospodarstvih pridelali skoraj 30 % manj jabolk kot leto poprej. • Pridelek jabolk je tehtal 74.300 ton. Skoraj tri četrtine jabolk smo pridelali v intenzivnih nasadih, in ta se večinoma uporabijo kot t. i. namizna jabolka; predela se le manjši del teh jabolk. • Jabolka, pridelana v ekstenzivnih sadovnjakih, pa se (po ocenah) večinoma predelajo.
Jabolko na dan odžene zdravnika stran… • Slovenija še vedno več jabolk izvozi, kot jih uvozi; se pa zunanjetrgovinska bilanca pri jabolkih v zadnjih letih precej poslabšuje, saj se uvoz povečuje (v letu 2012 se je povečal za več kot 42 %), izvoz pa zmanjšuje (v letu 2012 je upadel za skoraj 19 %). • Prebivalec Slovenije je v letu 2012 porabil na leto (po oceni) povprečno le še nekaj več kot 24 kilogramov namiznih jabolk ali manj kot pol jabolka na dan.
Kdor mleko pije od zdravja sije… • S slovenskih kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2012 odkupljenih skoraj 535.100 ton mleka (ali skoraj 18 % več kot v letu 2000). S to količino mleka bi npr. lahko napolnili nogometni stadion v Stožicah čisto do vrha. • Slovenija je v zadnjih letih močno povečala izvoz surovega mleka. V letu 2012 smo izvozili kar tretjino vsega odkupljenega mleka. • Po podatkih, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 12 letih giblje med 113 % in 120 %.
Kdor mleko pije od zdravja sije… • V letu 2012 se je zmanjšala za 3 %. Stopnja samooskrbe pri posameznih skupinah mlečnih izdelkov pa je precej nižja. Poraba mleka se zmanjšuje, poraba mlečnih izdelkov pa povečuje. • Prebivalec Sloveniji popije na leto povprečno nekaj več kot 51 litrov mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in ostalih mlečnih izdelkov pa še za dodatnih 168 litrov mleka; skupaj torej 219 litrov mleka.
Kot po maslu… • V letu 2010 so Slovenske mlekarne proizvedle več kot 2.600 ton masla; približno sedmina odkupljenega mleka je bila uporabljena za proizvodnjo masla. • Če bi celotno letno proizvodnjo masla zapakirali v eno samo kocko, bi stranica te kocke merila 13 metrov. • V zadnjih desetih letih proizvodnja masla v slovenskih mlekarnah raznolika veliko: med 2.300 ton in 5.000 ton.
Kot po maslu… • V letu 2012 so slovenske mlekarne proizvedle skoraj 2.600 ton masla. Proizvodnja masla v slovenskih mlekarnah je sicer v zadnjih dvanajstih letih precej nihala: od približno 2.300 ton (v letu 2009) do približno 5.000 ton (v letu 2003). • Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je samooskrba z maslom v letu 2012 padla na 78 %; to je najmanj v zadnjih 12 letih. • Poraba masla v Sloveniji na prebivalca na leto se je v zadnjih 12 letih skoraj podvojila: z 0,9 kg na 1,7 kg.
Sladek kot med… • Slovenski čebelarji so ob izdatni pomoči pridnih avtohtonih kranjskih čebel v letu 2012 pridelali le nekaj več kot 1.000 ton medu. • Pridelek medu je bil predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer za skoraj 42 % nižji kot v letu 2011. • Precej nižji pridelek medu je močno vplival na samooskrbo; ta je bila v letu 2011 85-odstotna, v letu 2012 pa le 51-odstotna. • Prebivalec porabi povprečno od 0,9 do 1,4 kg medu na leto; poraba medu je od leta 2008 naprej naraščala, v letu 2012 pa se je predvsem zaradi manjše pridelave znova zmanjšala.
Koliko moramo delati za slovenski tradicionalni zajtrk? • Za nakup izdelkov, ki sestavljajo slovenski tradicionalni zajtrk, smo v letu 2012 potrebovali v povprečju od 10 do 30 % manj delovnega časa kot pred 12 leti, obenem pa nekoliko več kot v letu 2011. V letu 2012 smo: • za kilogram črnega kruha delali povprečno 20 minut, • za kilogram namiznih jabolk 11 minut, • za liter mleka 8 minut, • za kilogram medu uro in in 23 minut. Povzeto po: Statistični urad Republike Slovenije
Kupujemo lokalno? • V Sloveniji smo v letu 2012 uvozili 2,1 milijona ton hrane, krme, pijače in tobaka. Če bi to količino naložili na 40-tonske tovornjake, bi bila stoječa kolona teh tovornjakov dolga skoraj 900 kilometrov. • Količina izvožene hrane, krme, pijače in tobaka je bila v letu 2012 še večja od uvožene: znašala je skoraj 3,3 milijona ton; kolona 40-tonskih tovornjakov, naloženih s temi izdelki, pa bi bila dolga skoraj 1400 kilometrov.
Kupujemo lokalno? • Podrobnejši pogled podatkov iz zunanje trgovine razkriva, da pogosto izvažamo vhodne surovine za živilsko industrijo (surovo mleko, žive živali, žito …), uvažamo pa končne izdelke in polizdelke (mlečne izdelke, meso, krmo). • V Sloveniji smo v letu 2011 zavrgli skoraj 168.000 ton hrane ali povprečno 82 kg na prebivalca.