21 let

1. SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE – ZAGOTAVLJANJE STABILNOSTI SISTEMA KOT PODLAGE ZA RAZVOJDržavni svet, RS Ljubljana 8.10.2013 21 let načrtovanja in izvajanja programov duševnega zdravja v skupnosti v okviru nevladnih organizacij Dr. Suzana oreški, društvo altra

2. Radikalno gibanje • Konec 80-ih let • Antipsihiatrično gibanje , ki je močno kritiziralo takratni zdravstveni in socialno varstveni sistem, usmerjeno v • kritiko totalnih institucij, v katerih je bilo kršeno temeljno človekovo dostojanstvo (psihiatrične bolnišnice, socialno varstveni zavodi) • Odbor za družbeno zaščito norosti, ki je oral ledino in javno ozaveščal o kršenju pravic oseb, o neprimernosti zakonodaje in neprimernosti socialne in zdravstvene politike na tem področju.

3. S pomočjo medijskega ozaveščanja posegalo v družbeni prostor z namenom … • vplivanja na spremembo paradigme – narediti premik v razmišljanju, da je skrb za ljudi s težavami v duševnem zdravju mogoča v skupnosti in tudi dokazano bolje vpliva na njihovo okrevanje kot pa nameščanje ljudi v ustanove, ki naj bi bila edina možna in dobra rešitev. • zagovorniška drža do oseb s težavami v duševnem zdravju je vplivala na oblikovanje novih oblik in metod dela v skupnosti , ki so predhodnice današnjih služb duševnega zdravja v skupnosti (zastopnikov , koordinatorjev in programov)

4. Primer 1: Odbor za družbeno zaščito norosti je bil kot nosilec… (Delo, 12. 6. 1992) “Odbor za družbeno zaščito norosti je bil kot nosilec akcij in pobud za demokratizacijo slovenske psihiatrije in za odpiranje vprašanj duševnega zdravja ustanovljen leta 1988, ko so se njegovi člani pri delu in prijateljevanju z oskrbovanci psihiatričnega zavoda Hrastovec srečali z občutki nemoči in brezperspektivnosti. Odbor je s svojimi projekti oral ledino v Sloveniji. V ODZN so ljudje, ki se trudijo za zaščito norosti, proti marginalizaciji drugačnih in šibkih, za destigmatizacijo ponižanih, proti zapiranju v azile vseh vrst. “

5. Primer 2: Ljudje pred zaprtimi vrati- proti diskriminaciji se je potrebno bojevati tudi z zakonodajo- Šent je letos pripravil seminar o duševni bolezni, delu in zakonodaji. Namen seminarja je bil spreminjati odnos družbe, ki psihiatričnemu zdravljenemu zaloputne vrata pred nosom: iz službe ga odpustijo, domači se ga sramujejo in zapirajo med štiri stene…Proti diskriminaciji se je potrebno bojevati tudi z zakonodajo, ki bo morala enakovredno obravnavati duševno in fizično invalidnost (DELO,Šent, 28.12.1994)

6. Primer 4: Z nikomer se ne moreš pogovarjati Podnaslov prispevka: V nevladni humanitarni organizaciji Ozara se zavedajo, da je treba duševnim bolnikom pomagati tudi po odpustitvi iz psihiatrične bolnišnice. …Ozara , ki se ukvarja s pobolnišnično rehabilitacijo in resocializacijo duševno bolnih…za vsakega posebej naredijo individualen program, ki je primeren za njegove psihofizične sposobnosti. (Delo, Ozara, 13.6.1996)

7. Inovativno-eksperimentalni projektipredhodniki današnjih socialno varstvenih programov • 21. maja 1992, Stanovanjska skupina “Mavrična druščina”prvi poskus vračanja psihiatrično institucionaliziranih oseb v skupnost, in je tudi reprezentativna za JV blok oz. bivše socialistične politične ureditve. • 1992 projekt Zagovorništvaza ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami. nastal kot posledica izobraževanj v okviru študija Tempus (študij »Duševnega zdravja v skupnosti«, ki ga je financirala Evropska skupnost) na Visoki šoli za socialno delo. V okviru Altre prva javno tribuno »Človekove pravice v ustanovah duševnega zdravja«. • 1993 projekt Socialna mreža in Klubska dejavnost vzajemna in medsebojna pomoč in razširitev stikov s pomočjo prostovoljcev. Prostor za najrazličnejše dejavnosti in prireditve (literarni večeri, otvoritev razstav, pikniki, kuhanje kosil). ustvarjalne delavnice (izdelovanje izdelkov iz gline, iz slame in iz lesa), v okviru o organizacije poletnih tabori.

8. V letu 1994projekt Načrtovanje in vodenje skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami, vpeljal metodo individualnega načrtovanja, izvajanja in koordiniranja, katero smo v praksi izvajali in zaradi pomanjkljivega financiranja oblikovali lasten model skupnostne socialne delavke. • Novembra 1995 leta je bil prvi ustanovni sestanek Iniciativne skupine za pripravo zakona o duševnem zdravju RS. Posledica delovanje te skupine je tudi ta, da je leta 1998 takratni poslanec Borut Pahor vložil prvi predlog Zakona o bolniškem zagovorništvu in varstvu pravic. • V letu 1995 se je razvila potreba po ustanovitvi Samopomočne skupine in kriznih timov. Večina uporabnikov si je tudi želela krizo preživeti, če je le mogoče v domačem okolju, s prijatelji in z osebami, ki so podobno krizo že preživeli. Po modelih različnih kriznih timov in centrov iz tujine so

9. 1993 ustanovi društvo Šent že na začetku usmerjeni v usposabljanje in zaposlovanje, izobraževanje, reševanje stanovanjske problematike in iskanje ter uveljavljanje pravic njihovih članov, je odgovorilo in še vedno odgovarja na aktualne probleme oseb z izkušnjo duševne bolezni. usmerjeni v psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju. • od leta 1997 uspešno deluje pri pripravi in izvedbi projektov na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, in na tak način dokazano učinkovite in uveljavljene izkušnje/modele pomoči iz tujine poskuša v čim večji možni meri prenesti v slovensko okolje, zakonodaje in vključevanja • Skrbi za aktivno vključevanje članov – oseb z izkušnjo duševne bolezni v oblikovanje in izvajanje programov združenja in siceršnje politike na tem področju.

10. 1994 društvo Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, se je oblikovalo predvsem iz potrebe po organiziranih izvenbolnišničnih dejavnostih za ljudi s težavami v duševnem zdravju. • sprva s programom Dnevnega centra, Stanovanjskih skupin in v 1999 Svetovalno-informativnih pisarn. • izvajajo še številne podporne programe ter programe samopomoči in zagovorništva za uporabnike in njihove svojce, preventivne aktivnosti, založniško dejavnost, izobraževanje in pozitivno promocijo duševnega zdravja. • 1998 društvo Paradoks prva nevladna organizacija v Sloveniji, ki je sledila izključno uporabniškim načelom, med katerimi je najpomembnejše, da je bilo odločanje in delovanje prepuščeno skoraj izključno uporabnikom. • 2000 se ustanovi Novi Paradoks - Slovensko društvo za kakovost življenja, ki svojo dejavnost profesionalizira.

11. 1998 Društvo Vezi za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa s konceptom razvoja metod in oblik dela v skupnosti, SS, DC. • 2004 je društvo DAM - Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami. Njihova lastnost, ki odstopa od preostalih društev je združevanje in spodbujanje ljudi preko spletne strani, foruma in klepetalnice (spletna stran društva DAM, www.nebojse.si): • 2008, društvo Mostovi in ga upravljajo uporabniki sami • Društvo Humana Programi združenj svojcev oseb z duševno motnjo

12. Vzpostavljanje skupnostnih oblik pomoči v devetdesetih in po 2000 v NVO sektorju

13. Vse od začetka 90-ih • OPOZARJAMO, da imajo osebe s težavami v duševnem zdravju in njihovi svojci, kljub UNIVERZALNEMU SISTEMU PRAVIC nezadovoljene potrebe ter da so njihove osnovne in specifične človekove pravice, koristi ter dostojanstvo spregledani in da le-tega ni mogoče zadovoljiti v mreži služb, ki obstaja.

14. OBLIKUJEMO in IZVAJAMO modele pomoči in podpore v skupnosti , ki lahko služijo kot model za nadaljnji razvoj obravnav v skupnosti oz. duševnega zdravja v skupnosti. • smo strateško pomemben partner pri iskanju odgovorov in rešitev v nadaljnjem razvoju skrbi za duševno zdravje državljanov RS …

15. HVALA ZA POZORNOST !