VODA po KONTINENTIH

1. VODA po KONTINENTIH Luka Vlačić, Maja Skušek, Polona Židan, Nika Posavec, 3.c Gimnazija Vič 2004

2. POPLAVE

3. Vrste poplav • poplave na kopnem; kadar reka prestopi bregove ali poruši jezove • poplave na morskih obalah, do katerih pride, kadar morje preplavi del kopnega.

4. Voda je težka. Kubični meter vode tehta približno tisoč kilogramov, tako da količina vode v veliki kadi s prostornino tri četrtine kubičnega metra tehta približno 750 kilogramov. Prav njena teža je eden izmed razlogov, zakaj povzročajo poplave tako veliko škode

5. Udarni valovi neprestano ogrožajo prebivalce Nizozemske in vzhodnih predelov Anglije. Siloviti severni vetrovi ob nizkem zračnem pritisku povzročajo dvig morske gladine.

6. Velike poplave v Jugovzhodni Aziji so navadno posledica divjanja tropskih ciklonov - velikanskih zračnih gmot, ki z izredno hitrostjo krožijo nad vsemi tropskimi oceani, razen nad južnim Atlantikom. V Aziji jih imenujejo tajfuni, na Filipinih bagnios, v Avstraliji jim rečejo willy-willies, na otokih v Karibskem morju in severnem Atlantiku pa hurikani

7. ZNAMENITOSTI

8. AZIJA Mrtvo morje je eno izmed najbolj slanih morij na svetu. Njegova voda je petkrat bolj slana kot voda v oceanih, zato v njem ne živi nič drugega razen nekaterih bakterij. Leži 400 metrov pod morsko gladino Ganges je najdaljša reka na indijski podcelini in je sveta reka za vse hindujce. Izvira visoko v Himalaji in na poti do Indijskega oceana namaka Indijo in Bangladeš, kjer tvori največjo delto na svetu. Chang Jiang ali Jangcekjang je najdaljša reka v Aziji in četrta najdaljša na svetu; dolga je okoli 5500 km. Drugače jo imenujejo tudi Modra reka. Je pomembna hidroenergetska prometna transportna rečna pot. V zgornjem toku je hitra in polna brzic, v srednjem in spodnjem toku pa se razširi in postane primerna za velike ladje. Kaspijsko jezero je največje jezero na svetu s površino 371000 km, a v zadnjih letih se znižuje vodna gladina in posledično tudi zmanjšuje površina.Včasih je bilo povezano s Črnim morjem in Aralskim jezerom, tretjim največjim jezerom na svetu. Jezero je bilo znano tudi po jesetrih (vir kaviarja), vendar se je število rib zaradi izsušitve drstišč zelo zmanjšalo.

9. SEVERNA AMERIKA • Grand Canyon velja za eno največjih naravnih čudes sveta. Leži blizu LasVegasa v Arizoni in je največja izmed sotesk,ki jih je naredila reka Kolorado. • Na posameznih odsekih je globok 1600 metrov,dolg je pa skoraj 400 km. Mississipi je glavna vodna pot v ZDA. Od izvira njenega glavnega pritoka Missourijado delte v New Orleansu v Mehiškem zalivu meri skoraj 6100 km in je tretji najdaljši rečni sistem na svetu Niagara je mejna reka med ZDA ter Kanado in je najbolj znana po spektakularnih Niagarskih slapovih,ki padajo 50 metrov globoko.Te so ena največjih turističnih atrakcij severne Amerike. Slapovi na kanadski strani (Horseshoe Falls) so dvakrat širši od American Falls. Velika jezera so največja sladkovodna površina na svetu,saj je skupna dolžina vseh jezer 1870 km. Sestavljajo jih Lake Michigan, Upper lake, Lake Huron, Lake Erie, tega pa Niagara povezuje z Lake Ontario. Prek reke Sv. Lovrenca povezujejo Chicago, Milwaukee, Toronto in ostala velika severno ameriška mesta z Atlantskim oceanom.

10. EVROPA Donava je druga najdaljša evropska reka.Dolga je 2880 km, teče skozi Nemčijo,Avstrijo,Slovaško, Madžarsko,Srbijo,Romunijo in Ukrajino.Skupaj z Renom tvorita najpomembnejšo rečno pot vEvropi,ki teče od Severnega do Črnega morja. Na Finskem je okoli 60.000 ledeniških jezer s skupno površino okoli 30.500 kvadratnih km ,ki predstavljajo 9% površja. Ob bregovih Temze je nastalo eno najpomembnejših svetovnih mest in pristanišč, angleška prestolnica London. Po njej vsako leto poteka tradicionalni veslaški dvoboj med univerzama Oxford in Cambridge. Kdo bo tokrat najboljši?! Ren je najpomembnejša reka v srednji Evropi in Evropi nasploh. Pomembna je zaradi prevoza fosilnih goriv in industrijskih izdelkov. V Porenju je veliko pomembnih nemških mest, kot na primer Bonn.

11. AFRIKA Nil je najdaljša reka na svetu,ki teče več kot 6400 km od izvira v Viktorijinem jezeru pa do delte v Sredozemskem morju. Medtem ko je bil spodnji tok več tisoč let središče egipčanske civilizacije, so zgornji tok začeli odkrivati šele v 19. stoletju Viktorijino jezero, največje afriško jezero, leži med Ugando, Kenijo in Tanzanijo. Njegova površina je približno 102500 km in leži na nadmorski višini 1100 m. Odkrili so ga angleški raziskovalci,ki so iskali izvir Nila ter ga krstili za Viktorijino jezero po tedanji angleški kraljici Viktoriji Viktorijini slapovi so tako kot Viktorijino jezero poimenovani po kraljici Viktoriji. Odkril jih je angleški raziskovalec David Livingstone. Ležijo na reki Zambezi, široki so prek 1600 m, padajo pa 105 m globoko. Čadsko jezero je ostanek notranjega morja na južnem robu Sahare. Njegovo vodo si delijo Čad, Kamerun, Niger in Nigerija. Le redkokje je globlje od sedmih metrov. V sušnem obdobju se njegova površina skrči za polovico.

12. IZKORIŠČANJE

13. HIDROELEKTRARNE VODA IN ELEKTRIKA DELOVANJE: VODA S SVOJIM PADCEM POGANJA TURBINE, TE PA POGANJAJO GENERATORJE, KI PROIZVAJAJO ELEKTRIKO HE - 24% SVETOVNE ELEKTRIČNE ENERGIJE, PRESKRBUJEJO 1 BILIJON LJUDI

14. POSLEDICE ZAJEZITEV: - SPREMENJENE ZNAČILNOSTI VODOTOKA IN ŽIVLJENSKEGA PROSTORA V REKI IN OB NJEJ - ZAJEZITVENO JEZERO POPLAVI DEL REČNE DOLINE, LAHKO TUDI POLJA,NASELJA. - JEZ ZAPRE POT RIBAM, KI POTUJEJO PO REKI NAVZGOR (RIBJA STEZA) - ZA OKOLJE NEVARNE SNOVI V STROJNIH DELIH HE

15. ASUANSKI JEZ (1971) - JEZ OMOGOČA NAMAKAJE ČEZ CELO LETO - KMETIJSKO UPORABNA POVRŠINA SE JE POVEČALA ZA SEDMINO HOOVERJEV JEZ (1935) - VIŠINA 217m, ŠIRINA 198m - HE NEKAJKRAT PRESEGA ZMOGLJIVOST NAŠE JE KRŠKO

16. NAMAKANJE - VEČ RAZLIČNIH NAČINOV - VPLIV NA ZANESLJIVOST PRIDELAVE - VEČ ŽETEV LETNO - NA SVETU SE NAMAKA OKROG 17% POVRŠINE ORNIC IN ZEMLJIŠČ S TRAJNIMI KULTURAMI - 92% VODE ZA NAMAKANJE JE ZAJETE IZ TEKOČIH VODA

17. ONESNAŽENOST VODA

18. Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji • Na našem planetu je sladke vode le nekaj %, dostopne pa še manj • V naravi nenehno kroži • Poraba (sladke ali pitne) se je v zadnjih 100 letih povečala za 6-krat

19. Najbolj onesnaženi predeli tekočih voda po svetu • EVROPA: reke REN, DONAVA, TEMZA in delta reke PAD • AZIJA: delte rek IND, GANGES, reka JANGCE KIANG • AFRIKA: delta reke NIL • SEVERNA AMERIKA: reke MISSISIPPI, MISSOURI, ST. LAWRENCE, KOLORADO

20. Toksikologija pitnih voda • Onesnaženost pitnih voda je danes velik problem človeštva • V vodi lahko najdemo naravne minerale, majhne količine ostankov pesticidov, nitratov, ostanke klora in klorovih spojin z organskimi snovmi ter še številne kemične spojine v manjših količinah.

21. ANORGANSKO: Potencialni anorganski onesnaževalci pitne vode : minerali, nekatere težke kovine, fluoridi, nitrati in nitriti ORGANSKO: Potencialni onesnaževalci podtalnice so lahko tudi pesticidi(spojine, ki v organizmu največkrat tekmujejo z encimi, ki so sestavni del celičnega mehanizma) Anorgansko in organsko onesnaževanje pitne vode