E N D
1. CLOVEKOVA DRA Telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnoteje in potrebni so stalni popravki
Za dosego ravnoteja skrbi centralni ivcni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz cutil v miicah, kitah, sklepih, koe in iz ravnotenega organa ter oci
2. TEICNICA TELESA Pri pokoncni stoji poteka teicnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves cas pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)
3. SLABA DRA Nepravilnosti in nenormalnosti v poloaju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okoncin, ki niso posledica okvar na kostnem, ivcno-miicnem sistemu, temvec so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja miic
Slaba dra se hote oz. z voljo popolnoma popravi
Slaba dra je funkcionalna motnja
Ce slaba dra traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih deformacije
Deformacije se hote ne popravijo
5. SPLONI DEL ORTOPEDIJE8. VNETNE BOLEZNI GIBAL
6. VNETNE BOLEZNI GIBAL Bakterijska (gnojna) vnetja
- gnojno vnetje sklepov (artritis) in kosti
(osteomielitis)
- TBC vnetje
Nebakterijska vnetja
- revmatoidni artritis
7. Bakterijska (gnojna) vnetja Delitev:
- glede na cas nastanka:
: akutno vnetje (3 tedne)
: kronicno vnetje (vec kot 3 tedne)
- glede na vzrok nastanka:
: hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega
arica po telesu (plucnica, koni tur,
secila, zobni granulom
)
: direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep)
: iatrogeno umetno povzroceno (posledica
nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po
operacijah
)
8. Znaki vnetja Lokalni znaki vnetja:
- rdecina koe
- povecana lokalna temperatura
- bolecina
- oteklina
- motena funkcija (slaba gibljivost sklepa)
Sploni znaki vnetja:
- poviana telesna temperatura
- slabo pocutje
- hujanje
- slabokrvnost
9. Akutno gnojno vnetje(klinicna slika) Burna klinicna slika (bolnik izgleda mocno prizadet)
Jasno izraeni lokalni znaki vnetja (rdecina, oteklina, lokalna temperatura, huda bolecina, slabo gibljiv sklep)
Sploni znaki vnetja (TT preko 38°C, mrzlica, motnje zavesti)
Nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno unicenje sklepa in smrt bolnika)
80 % primerocv je povzrocitelj Staphylococcus aureus
10. Akutno gnojno vnetje
11. Akutno gnojno vnetje(diagnoza) Klinicni pregled
Laboratorijske preiskave
- poviane vrednosti levkocitov (pogosto preko
18.000)
- CRP (pogosto preko 150)
- poviana sedimentacija (SR)
Punkcija (gnojna vsebina)
RTG spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)
12. Akutno gnojno vnetje(terapija) Takojnja punkcija, punktat poljemo na preiskave
Po punkciji takoj pricnemo z antibioticno terapijo intravenozno
Po prejemu izvida punktata eventuelno spremenimo antibioticno terapijo
Antibioticna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per oss e 3-6 tednov
Operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in ce antibioticna terapija ne pomaga v nekaj dneh
Ves cas kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati
13. Akutno gnojno vnetje
NUJNO STANJE
NAJPREJ PUNKCIJA NATO ANTIBIOTIK!!!
POSLEDICE SO LAHKO ZELO HUDE (UNICENJE SKLEPA)
14. Kronicno gnojno vnetje, TBC(klinicna slika) Zabrisana klinicna slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet)
Slabo izraeni lokalni znaki vnetja (blaga rdecina, blaga oteklina, nekoliko poviana lokalna temperatura, zmerna bolecina, blaga omejena gibljivost sklepa)
Sploni znaki vnetja slabo izraeni (telesna temperatura rahlo poviana, pocasno hujanje, oslabelost)
ni nujno stanje v ortopediji
15. Kronicno gnojno vnetje, TBC (diagnoza) Klinicni pregled
Laboratorijske preiskave (rahlo poviane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije (SR)
RTG, MRI, scintigrafija skeleta, CT
Punkcija
16. Kronicno gnojno vnetje, TBC (terapija) punkcija, punktat poljemo na preiskave
Po punkciji pricnemo z antibioticno terapijo intravenozno
Po prejemu izvida punktata eventuelno spremenimo antibioticno terapijo
Antibioticna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per oss e 3-6 tednov, TBC 6 mesecev
Operativno zdravljenje, ce antibioticna terapija ne pomaga
Kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR
17. Nebakterijska vnetja(Revmatoidni artritis)
18. Nebakterijska vnetja(Revmatoidni artritis) Kronicna vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka
Prizadeti tevilni sklepi po telesu
Kronicno vnetje postopno unicuje sklepne strukture
Bolezen poteka neznacilno s poslabanji in izboljanji
Povzroca hudo invalidnost v 10 %
2-3 % odraslih
Avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor protitelesa)
Punktat sklepa je sterilen
19. Revmatoidni artritis(klinicna slika) Eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bolecine v sklepih
Simetricna prizadetost sklepov
Bolezen postopno zajame vse vec
sklepov po telesu
V koncni fazi so
sklepi povsem
uniceni in mocno deformirani
20. Revmatoidni artritis(terapija) Antirevmatiki
Toplotne obloge
Fizioterapija
Operacije:
- odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki
predstavlja vir kronicne bolezni
- vstavitev umetnih sklepov
21. Uricni artritis - Putika Vnetna bolezen sklepov in obsklepnih struktur zaradi odlaganja uratnih kristalov
Prirojena motnja v presnovi purinov ali pretirano uivanje hrane s purini
Koncentracija secne kisline v krvi je poviana
Ponavljajoci akutni napadi vnetja posameznega sklepa (palec na nogi)
Obicajno moki srenjih let (40 60 let)
22. Uricni artritis - Putika Prisotni lokalni znaki vnetja
Pri kronicni obliki so znacilni uratni kristali v obliki tofov (uesna mecica)
Zdravljenje:
- ob napadu antirevmatik (Indometacin)
- preventiva (dieta brez purinov)
- preventiva z Alopurinolom (preprecuje
tvorbo secne kisline)
24. SPLONI DEL ORTOPEDIJE9. DEGENERATIVNE BOLEZNI GIBAL
25. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov) Artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca
Hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen
Hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanja
Pomen gibanja pri prehrani hrustanca
26. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov) Delitev:
- primarna artroza (vzrok ni znan) 80%
- sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep hemofilija)
27. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov) Hrustanec se tanja, izgubi svoj sijaj
Hrustancni obruski povzrocajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni
Ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti)
Kost pod stanjanim hrustancem postane bolj kompaktna skleroza
V kosti se pojavljajo kostne ciste
28. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov)(klinicna slika) Bolnik cuti obcasne bolecine, ki se z leti povecujejo
Bolecina je vezana na fizicno aktivnost
Obcasni izlivi v sklep punktat je sterilen
S casom je gibljivost sklepa vse bolj omejena
Sklep se s casom vse bolj deformira
29. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov)(diagnoza) RTG slikanje:
- zoena sklepna pranja
- robni kostni izrastki - osteofiti
30. Degenerativne bolezni artroza (obraba sklepov)(terapija) Zmerna fizicna aktivnost
Ob bolecinah antirevmatik
Fizioterapija
V napredovalem stanju bergle
Blokade sklepa
V koncnem stanju vstavitev proteze
32. SPLONI DEL ORTOPEDIJE10. BOLEZNI IN OKVARE IVCNO-MIICNEGA SISTEMA
34. SPLONI DEL ORTOPEDIJE11. NOVOTVORBE GIBAL
35. TUMORJI Delitev:
- primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji)
- sekundarni kostni tumorji (metastaze)
36. RAZVRSTITEV GLEDE NA OSNOVNO CELICO Osteoblast gradi kost
Hondroblast gradi hrustanec
Osteoklast razgrajuje kost
37. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteom:
- tumorska celica - osteoblast
- na povrini kosti
- tipna izboklina
- operativna odstranitev
v primeru teav
38. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteoid osteom:
- tumorska celica - osteoblast
- majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na povrini dolgih
cevastih kosti z mocno periostalno reakcijo (pokrit z debelo
plastjo kosti)
- na RTG sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo
kosti
- bolecina na mestu tumorja, znacilna nocna bolecina
- bolecina izgine po Aspirinu Aspirinski test
- scintigrafija mocno pozitivna, CT
- operativna odstranitev tumorja
39. Osteoid osteom (vidna izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)
40. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Hondrom:
- tumorska celica - hondroblast
- najpogosteje v malih kosteh roke in stopala
- hrustancne celice se mnoe
in tanjajo kost (osteoliza)
- grcaste zadebelitve, lahko zlom
- operativna odstranitev in polnjenje
votline s kostjo
41. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteohondrom (exostosis):
- najpogosteji kostni tumor
- tumorska celica - hondroblast
- raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v
okolici kolena)
- iz kosti raste kot ozka baza, ki se raziri
v cvetacasto tvorbo, pokrita s hrustancno kapo
- tumor raste dokler raste kost
- operativna odstranitev ce moti
42. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor):
- tumorska celica - osteoklast
- benigen tumor, obcasno se spremeni v malignega
semimaligen tumor
- mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli
kolena, spodnji del koeljnice)
- kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto
zdrizasto vsebino, na povrini se kost z rastjo stanja
- bolecina, zlom kosti
- operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo
ali cementom
43. Osteoklastom gigantocelularni ali rjavi tumor (tumor s svojo rastjo povzroca tanjanje povrine kosti; kost oslabi in s casom obstaja nevarnost zloma kosti)
44. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Osteosarkom:
- tumorska celica - osteoblast
- najpogosteji maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen
- raste hitro in zgodaj zaseva (pljuca)
- najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice
- najpogosteje otroci od 10 20 leta
- bolecina, tipen tumor, hujanje, zlom, splona oslabelost
- RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, poviana alkalna
fosfataza, biopsija
- kemoterapija, operacija, kemoterapija
45. Osteosarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)
46. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Hondrosarkom:
- tumorska celica - hondroblast
- raste pocasi in pozno zaseva
- najpogosteje je prizadeta medenica
- najpogosteje v srednji ivljenjski dobi (40 let)
- bolecina se pojavi pozno, tipen tumor, hujanje, zlom,
splona oslabelost
- RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija
- operacija, tumor ni obcutljiv na kemoterapijo
47. Hondrosarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)
48. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Ewingov sarkom:
- tumorska celica celice kostnega mozga
- zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva
- najpogosteje v prvih 10 letih ivljenja
- najpogosteje v dolgih cevastih kosteh
- bolecina, poviana telesna temperatura, znaki vnetja
- RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija
- operacija, tumor ni obcutljiv na kemoterapijo
- 5-letno preivetje 50% otrok
49. Ewingov sarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)
50. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Plazmocitom - mielom:
- tumorska celica celice kostnega mozga
- v drugi polovici ivljenja
- tevilne osteoliticne spremembe po kosteh, moljaste
spremembe po lobanji
- splona oslabelost, slabokrvnost, hujanje, zlomi kosti,
povecana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove
beljakovine v urinu
- punkcija kostnega mozga
- kemoterapija, obsevanje
51. Plazmocitom -mielom (zlom nadlahtnice kot posledica plazmocitoma, moljaste spremembe po lobanji)
52. SEKUNDARNI KOSTNI TUMORJI - METASTAZE Najpogosteji kostni tumorji
Pojav v drugi polovici ivljenja (po 50 letu starosti)
Bolecina, oslabelost, anemija, zlomi, hujanje
RTG, scintigrafija skeleta, poviana vrednost alkalne fosfataze, MRI
Obsevanje, operacije, kemoterapija
53. SEKUNDARNI KOSTNI TUMORJI - METASTAZE
55. SPLONI DEL ORTOPEDIJE12. MOTNJE V KRVNEM OBTOKU
57. SPLONI DEL ORTOPEDIJE13. STANJA PO POKODBAH
59. SPECIALNI DEL ORTOPEDIJE1. HRBTENICA IN MEDENICA
60. ANATOMIJA HRBTENICE Vretenca
Povezave med vretenci
- medvretencna plocica
- fasetni sklepi
- vezi (ligamenti)
- miice
ivcne strukture
61. VRETENCE VERTEBRAE 7 vratnih vretenc
12 prsnih vretenc
5 ledvenih vretenc
5 krinicnih vretenc
3-5 trticnih vretenc
32 34 vretenc
62. FIZIOLOKE KRIVINE HRBTENICE Pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna
Pri pogledu iz strani pa ima fizioloke krivine (v obliki dvojne crke S:
- vratna lordoza (ukrivljenost navzpred)
- prsna kifoza (ukrivljenost navzad)
- ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred)
- krinicno-trticna kifoza (ukrivljenost navzad)
63. MEDVRETENCNA PLOCICA (DISCUS INTERVERTEBRALIS)
64. MEDVRETENCNA PLOCICA (prehrana)
65. FASETNI SKLEPI
66. VEZI - LIGAMENTI
67. MIICE
68. IVCNE STRUKTURE
69. LUMBALGIJA, LUMBOISCHIALGIJA Lumbalgija: bolecina v kriu
Lumboischialgija: bolecina v kriu, ki se iri po zadnji strani noge
Ischialgija: bolecina po zadnji strani noge
70. CERVIKALGIJA, CERVIKOBRACHIALGIJA Cervikalgija: bolecina zadaj v vratu
Cervikobrachialgija: bolecina v vratu s irjenjem vzdol roke
Brachialgija: bolecina vzdol roke
71. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Medvretencna plocica je sestavljena iz cvrstega obrocka (anulus fibrosus), ki v notranjosti dri jedro (nucleus pulposus)
Znotraj obrocka (v jedru) je pritisk
72. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Po 20. letu se medvretencna plocica pricne obrabljati (staranje medvretencne plocice)
Pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)!!!
73. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Posledica obrabljanja vezivnega obrocka je stanjanje obrocka (obicajno se stanja na zadnjem delu levo ali desno)
Posledica stanjanja obrocka je izbocenje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvretencne plocice diskus hernija
V bliini poteka ivec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bolecina vzdol poteka ivca (po zadnji strani noge) - lumboishialgija
74. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI
75. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Pritisk na ivec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test)
Pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bolecina in mravljincenje v kriu in po zadnji strani noge do prstov
Manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, vecji pritisk je na ivec (vecja je hernija medvretencne plocice)
Pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bolecina le v kriu oz. se bolecina iri le do kolena (ni znak pritiska na ivec)
76. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Naloge ivcev:
- obcutek za dotik (senzibiliteta)
- krcenje miice (motorika)
- refleks
Glede na izgubo obcutka za dotik v dolocenem delu noge, glede na zmanjano miicno moc dolocenega dela noge in izgubo dolocenega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvretencne plocice
Najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4/L5) ter 5. ledvenim in 1. krinicnem vretencu (L5/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3/L4) se pojavi zelo redko.
77. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Hernija medvretencne plocice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4/L5) povzroca:
- slabi obcutek za dotik po zunanji strani
goleni
- slabo moc upogiba stopala in prstov
navzgor (ekstenzija stopala in prstov)
- refleksi niso prizadeti
78. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Hernija medvretencne plocice med 5. ledvenim in 1. krinicnim vretencem (L5/S1) povzroca:
- slabi obcutek za dotik po zunanji strani
stopala
- slabo moc upogiba stopala in prstov
navzdol (fleksija stopala in prstov)
- slabe izziven ali ne-izziven Ahilov refleks
79. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Diagnoza:
- nizek Lasegue (< 50°), nevroloki izpadi
- MRI preiskava ledvene
hrbtenice
(magnetna resonanca)
Zdravljenje:
- antirevmatik, fizioterapija, pocitek
- operacija
80. HERNIJA MEDVRETENCNE PLOCICE - HERNIA DISCI Nujno operativno zdravljenje:
- huda pareza miice (ocena miicne moci = 3)
- motnje odvajanja (v 6 urah)
81. STENOZA (ZOITEV) HRBTENICNEGA KANALA Hrbtenicni kanal je lahko e prirojeno ozek, vecinoma pa se zouje kot posledica staranja z leti
Posledica zoenja hrbtenicnega kanala so stisnjeni ivci
82. STENOZA (ZOITEV) HRBTENICNEGA KANALA Bolnik znacilno navaja nastop bolecine v kriu in nogah pri hoji
Prehodi od 100 500 metrov, nato se pojavijo bolecine in mravljinci po nogah
V pocitku bolecine po 5 10 minutah popustijo
Pri ponovni hoji se stanje ponovi
Bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem poloaju je hrbtenicni kanal nekoliko iri in ivci so zato manj stisnjeni)
Znacilno jim vonja s kolesom ne povzroca teav
83. STENOZA (ZOITEV) HRBTENICNEGA KANALA Diagnozo dokaemo z MRI preiskavo (magnetna resonanca)
Zdravljenje je vecinoma operativno (raziritev hrbtenicnega kanala in sprostitev ivcev)
84. VNETJE MEDVRETENCNE PLOCICE Locimo akutno in kronicno gnojno vnetje
Vzrok gnojnega vnetja medvretencne plocice je oddaljeno gnojno arice, od koder se bakterije po krvi razirijo v medvretencno plocico (hematogeno vnetje)
Medvretencna plocica se unici, gnojna vsebina lahko pritisne na ivce
85. VNETJE MEDVRETENCNE PLOCICE Akutno gnojno vnetje:
- buren zacetek
- sploni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo pocutje, motnje zavesti)
- huda bolecina v hrbtenici
- pri pritisku gnojne vsebine na ivce se pojavijo nevroloke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)
86. VNETJE MEDVRETENCNE PLOCICE Mocno so poviane laboratorijske vrednosti (L>15.000, CRP>150, SR)
Diagnozo dokaemo z MRI preiskavo
Zdravljenje je biopsija in antibioticna terapija (6 tednov in intravenozno, nato e 3-6 tednov per oss)
Operativno zdravljenje nujno v primeru nevrolokih izpadov in slabega odgovora na antibioticno terapijo
87. SINDROM KAVDE EKVINE
Gre za pritisk na ivce v hrbtenicnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata
Pritisk lahko povzroca velika hernija medvretencne plocice, huda zoitev stenoza hrbtenicnega kanala, tumor, gnojno vnetje
Predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. cim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja
88. SINDROM KAVDE EKVINE
Teave nastopijo nenadoma
Bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore
Zmanjan obcutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hlac
Nevroloki izpadi
Potrebna je takojnja diagnoza (MRI preiskava) in takojna operacija
89. SKOLIOZA
90. SKOLIOZA Beseda skolioza v svojem grkem korenu pomeni ZVIT
Je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj nacin Hipokrat v anticnem obdobju
91. SKOLIOZA Delitev:
- nestrukturne
- strukturne skolioze
92. NESTRUKTURNE SKOLIOZA z odpravo vzroka izgine tudi skolioza
vzroki
- kraja spodnja okoncina
- kontrakture v kolku
- bolecinski miicni krc
- histericne skolioze
93. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati:
v celni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze
sprememba normalnih fiziolokih krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki crke S)
V horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze)
Skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica istocasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fizioloke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je istocasna rotacija vretenc
94. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE
95. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev:
- glede na cas nastanka
: infantilne skolioze (od 0-4. leta)
: juvenilne skolioze (4-10.leta )
: adolescentne skolioze (po 10. letu)
96. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev:
- glede na vzrok
: primarne oz. idiopatske skolioze (80-90%)
: sekundarne skolioze (10-20%) (nevromiicne bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, pokodbe
)
97. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev:
- glede na krivino
cervikalna : C1-C6
cervikotorakalna: C7-T1
torakalna: T2-T11
torakolumbalna: T12-L1
lumbalna: L2-L4
lumbosakralna
98. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Kriticno obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete
Z zakljuckom rasti se ustavi tudi progres skolioze
99. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Diagnoza:
- vecje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami
- test predklona Adamsov test
- RTG slikanje
100. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Adamsov test
101. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Dolocevanje velikosti krivine
- meritev po Cobbu
102. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Zdravljenje:
- do 25 st. le opazovanje
- vec kot 25 st. stezniki
- vec kot 45 50 st.
operacija