1 / 23

Evropsko gospodarstvo

Evropsko gospodarstvo. Nastanek in razvoj. Začetki nastajanja EU. 2. svetovna vojna, položaj po njej , Henry Morgenstern, begunci, lakota, racioniranje, hladna vojna , Konrad Adenauer 1944 Bretton Woods ustanovitev IMF in WB odpis dolgov, humanitarna pomoč do leta 1948 - 25. mrd $

aderes
Download Presentation

Evropsko gospodarstvo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Evropsko gospodarstvo Nastanek in razvoj

  2. Začetki nastajanja EU 2. svetovna vojna, položaj po njej, Henry Morgenstern, begunci, lakota, racioniranje, hladna vojna, Konrad Adenauer 1944 Bretton Woods ustanovitev IMF in WB odpis dolgov, humanitarna pomoč do leta 1948 - 25. mrd $ George Marshall ameriški državni sekretar – 15. julij 1947 Marshallov plan 1947 GATT Ženeva 1948 OEEC Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje, delitev pomoči, integracija, liberalizacija trgovine 1949 SEV 1950 EPU European Payment Union 1960 OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj 5. maj 1959 Svet Evrope 17. marca 1948 Bruseljska pogodba F, GB, Benelux 4. aprila 1949 NATO

  3. Gospodarska integracija (1)Področje proste trgovine – odprava omejitev za trgovanje (2)Carinska unija (1) + skupne zunanje carine (3)Skupni trg (2) + prosto gibanje dela in kapitala - v okviru nacionalne države, zakonski okvir, institucionalni okvir (davki, javna naročila in socialna politika), makroekonomska politika; - transakcijski stroški povezani z delovanjem podjetja zaradi deljenosti trga, institucionalnih preprek in gospodarske politike (4)Ekonomska unija (3) + harmonizacija gospodarske politike (5)Ekonomska in denarna unija (4) + skupna denarna politika

  4. Nastajanje EU Jean Monnet, Robert Schuman: Evropska skupnost za premog in jeklo(25.julij 1952) skupno tržišče za premog rude in odpadke ter jeklo, naddržavna skupnost z obvezujočimi pravili - Belgija, Francija, Italija, Luxemburg, ZRN, Nizozemska Evropska gospodarska skupnostEGS (carinska unija) Rimska pogodba (podpisana 25.marca 1957, uveljavljena 1. januarja 1958) - Odprava carin in skupna carinska politika, • Odprava ovir za pretok ljudi, storitev in kapitala, • Skupna kmetijska politika in skupna transportna politika, • Svobodna konkurenca znotraj skupnosti, • Koordinacija gospodarske politike in uskladitev zakonodaje, • Ustanovitev evropskega socialnega sklada in evropske socialne banke, • Povezava s čezmorskimi deželami Evropska skupnost za jedrsko energijo EURATOM Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) 1959 Velika Britanija, Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica le gospodarska in ne politična povezava

  5. Širitve EGS 1961 - VB zaprosila za članstvo skupaj z Dansko, Norveško in Irsko (zavrnitev) 1967 – ponovno zaprosilo 1973 - VB, DK in IR postanejo članice EU, Norveška zavrne (9) 1980 – Grčija (zaprosila 1975) 1986 – Portugalska in Španija (12) 1995 – Avstrija, Švedska, Finska (15) 2004 – Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija (25) 2007 – Bolgarija in Romunija (27) Notranji trg Bela knjiga o dokončanju notranjega trga (1985) • opustitev pregrad za trgovanje • harmonizacija pravil zakonodaj • monetarno sodelovanje Enotni evropski akt EEA (Luxemburg, sprememba Rimska pogodbe) julij 1987 - ekonomska in socialna kohezija - krepitev moči Komisije z kvalificirano večino namesto soglasja - politična kooperacija (Evropski svet)

  6. nadaljevanje Schengenski sporazum(15.junij 1985) - liberalizacija prometa Maastrichtska pogodba – Pogodba o evropski uniji(februar 1991 (globalizacija, tranzicija, neizpolnjevanje ciljev) Evropska Unija • z notranjim trgom spodbujati uravnotežen gospodarski razvoj, • uveljaviti evropsko identiteto podprto s skupno zunanjo politiko, • uveljaviti sodelovanje v pravosodju in notranjih zadevah, • uvesti državljanstvo EU, • razvijati zakonodajo EU Amsterdamska pogodba • zaposlovanje, socialna listina, • prosto gibanje ljudi, • urejanje svetovnih problemov, • širjenje EU Pogodba iz Nice 2000 - delovanje razširjene unije; velikost in sestava Evropske komisije, tehtanje glasov, odločanje s kvalificirano večino

  7. nadaljevanje Copenhagen (1993, 2002) širitev na Vzhod Atenska pristopna pogodba (16. april 2003, 1. maj 2004) širitev na 25 članic • vstop novih članic na enotni trg, • preusmeritev dotoka denarja, • harmonizacija pravnih ureditev, • integracija novih članic v delovna telesa Širitev na 27 članic (2007)

  8. Kronologija evropske integracije Julij 1952 – Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luxemburg, Nizozemska) (6) Januar 1958 - Rimska pogodba, EGS (EEC) in Euratom Januar 1973 – pridružitev Danske, Irske in Velike Britanije (9) Januar 1981 – pridružitev Grčije (10) Januar 1986 – pridružitev Španije in Portugalske (12) Junij 1993– odločitev o širjenju na Vzhod November 1993 - uveljavitev pogodbe o EU (Maastrichtske pogodbe) Januar 1995 – pridružitev Avstrije, Finske in Švedske (15) Maj 1999 – uveljavitev Amsterdamske pogodbe iz 1997 Februar 2003 – uveljavitev pogodbe iz Nice iz 2001 širitev EU 2003 – konvencija za Evropsko ustavo Maj 2004 – pridružitev Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije (25) Junij 2004 – pogodba o ustavi Januar 2007 – pridružitev Romunije in Bolgarije (27)

  9. Institucije EU • Svet Evropske unije - svet ministrov, polletno predsedovanje, iskanje soglasij v ključnih problemih, COREPER, stalna srečanja voditeljev držav, predsednika Evropske komisije in parlamenta; • Evropska komisija - nekakšna vlada – 20 (predsednik, dva podpredsednika in 17 komisarjev, petletni mandat, direktorati (DG); • Evropski parlament – zakonodajno telo (direktive), 732 poslancev, sprejemanje proračuna EU, imenovanje in nadzor komisarjev, direktne volitve poslancev; • Evropsko sodišče – 15 sodnikov, ki jih imenujejo države, kontrola uporabe predpisov, vpliv na oblikovanje nacionalnih zakonodaj; • Evropska centralna banka – Evropski monetarni inštitut do 1998, denarna politika na evroobmočju; • Druge institucije - Ekonomski in socialni svet, Evropska investicijska banka, Računsko sodišče, Svet regij

  10. Osnovni gospodarski podatki o EU2005 EMU EU27 ZDA Japonska Prebivalstvo milijoni 314 462 297 126 Zaposlenost % akt. preb. 69.9 70.1 75.4 72.2 BDP mrd € 8000 11000 10500 3300 BDP/cap. 000 € 25.5 23.8 35.4 26.3 Dodana vrednost • Kmetijstvo %BDP 2.0 1.9 1.3 1.6 • Industrija %BDP 26.5 26.2 22.0 29.0 • Storitve %BDP 71.5 71.9 76.7 69.4 • Javna porab %BDP 47.6 47.1 32.7 38.4 • Izvoz %BDP 20.3 13.4 10.2 14.9 • Uvoz %BDP 19.3 13.8 16.0 13.4

  11. Širjenje EU

  12. STOPNJA RAZVITOSTI EU27 GDP/capita 000 €

  13. GDP v 2005 po članicah GDP GDP/cap GDP GDP/cap mrd€ 000 Belgija 298 28.2 Bolgarija 21 3.9 Nemčija 2241 26.2 Češka 100 17.7 Irska 161 33.0 Danska 208 29.8 Grčija 181 19.7 Estonija 11 14.4 Španija 906 23.7 Ciper 14 20.3 Francija 1710 26.1 Latvija 13 11.3 Italija 1417 24.6 Litva 21 12.5 Luksemburg 29 59.4 Madžarska 89 14.7 Nizozemska 506 29.8 Malta 4.5 16.7 Avstrija 245 29.4 Poljska 244 12.0 Portugalska 148 17.2 Romunija 79 3.7 Slovenija 28 19.3 Slovaška 38 13.2 Finska 157 27.2 Švedska 288 27.5 EMU 7995 25.5 Vel.Britanija 1768 27.6 EU27 10848 24.0

  14. Gospodarska rast starih in novih članic EU 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 95-06 EU (25) 2,9 1,8 1,1 1,0 2,3 2,0 2,3 2,2 EU (15) 2,9 1,8 1,1 0,9 2,2 1,9 2,2 2,2 EU(12) 2,8 1,7 0,9 0,7 2,0 1,6 2,1 2,1 Češka 1,2 2,6 1,5 3,7 3,9 4.0 4,2 2,5 Estonija 0,3 6,5 7,2 6,7 7,8 6.0 6,2 6,1 Ciper 4,8 4,1 2,1 2.0 3,8 3,9 4,2 4,1 Latvija 3,3 8.0 6,4 7,5 8,5 7,2 6,9 5,9 Litva -1,7 6,4 6,8 9,7 6,7 6,4 5,9 5,5 Madžarska 4,2 3,8 3,5 2,9 4,2 3,9 3,8 3,7 Malta 4,1 -0,4 1,0 -1,9 1,0 1,7 1,9 1,7 Poljska 4,1 1,0 1,4 3,8 5,3 4,4 4,5 4,1 Slovaška 1,5 3,8 4,6 4,5 5,5 4,9 5,2 4,4 Slovenija 5,6 2,7 3,3 2,5 4,6 3,7 4,0 3,9

  15. Konvergenca novih članic EUGDP/cap. Država 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2005 Ciper 9.995 10.338 12.399 12.332 11.782 13.258 19.202 21.161 Češka 3.125 4.309 6.065 5.995 5.423 7.227 10.480 12.304 Estonija 603 1.540 3.026 3.724 3.761 4.959 8.287 9.112 Madžarska 3.647 4.088 4.513 4.697 4.636 6.552 10.129 10.978 Latvija 510 1.388 2.262 2.733 3.250 3.925 5.822 6.559 Litva 525 1.154 2.241 3.126 3.252 4.090 6.404 6.853 Malta 7.582 7.374 8.913 9.265 9.965 10.397 13.734 14.001 Poljska 2.258 2.626 3.974 4.356 4.300 4.938 6.227 8.082 Slovaška 2.224 2.898 3.887 4.124 3.752 4.491 7.603 9.305 Slovenija 6.688 7.721 10.128 10.54 9.535 11.094 16.447 17.606 Srednja vrednost 3715,7 4343,5 5740,7 6089,5 5965,5 7093,2 10433,4 11596,0 Stand.odklon 3300,9 3133,8 3551,6 3388,6 3195,4 3337,7 4617,1 4783,1 KV 88,8 72,2 61,9 55,6 53,6 47,1 44,3 41,2

  16. KONVERGENCE TO EU POVPREČJU(nadaljevanje gibanj 1997-2007)

  17. Konvergenca “novih” članic EU

  18. Konvergenca novih članic EUmerjena s koeficientom variacije

  19. Razvitost in gospodarska rast novih članic EU

  20. Dileme EU • Federalisti – kreiranje politične skupnosti z močnimi ustavnimi in institucionalnimi okviri, • Funkcionalisti – nacionalne vlade prenašajo suverenost na posameznih “nepolitičnih” področjih, • Nacionalisti – nacionalna država, EU naj se ukvarja z sodelovanjem med državami • Subsidiarnost, demokratični deficit, nova evropska ustava

  21. Dileme EU? Vprašanja ? • EU združenje držav članic ne državljanov? • Kdo se identificira kot Evropejec? • Kaj prinaša raznolikost v stopnji razvitosti? • Ali se EU sooča z “jugoslovabnskim sindromom”? Kdo koga izkorišča? Temelji stabilnosti EU? • Inercija (skupna kmetijska politika, Pakt stabilnosti) • Demokratični deficit (zavrnitev evropske ustave) • Neprestano kreiranje novih pravil in novih institucij (vgrajeni interesi) • Parole (Lizbonska strategija, neoliberalizem in ekonomika ponudbe) • Sposobnost prilagajanjea lastnih pravil (Pakt stabilnosti, konkurenca)

  22. Prazna gesla lizbonske strategije • Prva lizbonska strategija; 2000-2010, priznanje poloma, ”renoviranje” v 2005, Pakt Rasti in zaposlovanja, odgovornost? • Ekonomika ponudbe: produkcijska funkcija • Y = A * K a * L b • Totalna faktorska produktivnost, liberalizacija trga dela; • Ali izdatki za R&D zagotavljajo rast in zaposlenost? • Ali globalizacija koristi EU? • Kaj pa agregatno povpraševanje? Kavzalnost v sodobni ekonomijo

  23. ALI JE ČLANICA EU ŠE DRŽAVA? Država naj bi imela naslednje atribute: • 1. tiskanje denarja; • 2. pobiranje davkov; • 3. kontrola tokov blaga, dela in kapitala prek meja; • 4. določanje pravil igre – gospodarski sistem. Toda: 1. prenos denarne politike na ECB; 2. omejitev fiskalne politike s Paktom stabilnosti; 3. opustitev kontrole tokov prek meja; 4. “acquis” kreirajo gospodarski sistem.

More Related