Sodobno gospodarstvo 2. letnik

1. Sodobno gospodarstvo2. letnik Temeljni pravni pojmi

2. Temeljne značilnosti sodobnega prava • Pojem prava, država in pravo, pravo in druga družbena pravila • Pravno pravilo, p.kršitev in sankcija • P. akti, pravni viri, p. razmerje, p. sistem • Uresničevanje prava

3. Ustavna ureditev RS • Preambula in splošne določbe • Človekovega pravice in svoboščine • Gospodarska in socialna razmerja • Lokalna samouprava • Javne finance • Ustavno sodišče • Varuhinja človekovih pravic

4. Državna ureditev • Državni zbor • Državni svet • Predsednik republike • Vlada in državna uprava • Pravosodni sistem (sodstvo, d. tožilstvo, odvetništvo, notariat)

5. Pojem prava • Družbena pravila (zakaj so pravila dobra?) • Država, ki sprejema in prisilno uveljavlja pravo • Z namenom doseči družbeni mir in sožitje med ljudmi (odnosi, ki jih lahko nadzorujemo) • Potrebno je določiti pravila igre, pravo je veščina urejanja konfliktnih družbenih odnosov

6. Pravo in država • Podobnosti in razlike • Država oblikuje pravo, najpomembnejše pravne akte (vire prava), predpiše obnašanje v družbi, poskrbi za uresničevanje prava • Tudi državo (organizacijo, delovanje, sprejemanje odločitev) urejajo pravna pravila • Vladavina prava (“nobeden ni nad zakonom”)

7. Pravo in vrednote • Poskuša zavarovati temeljne vrednote: • življenje, svoboda, zdravje, dostojanstvo, lastnina • Ima pa tudi svoje lastne vrednote: • Pravičnost • Pravna varnost in predvidljivost • Zakonitost • Mir

8. Pravne vrednote • Pravna varnost: vnaprej znana, jasna pravila, enaka uporaba prava v podobnih primerih • Zakonitost: usklajenost pravnih aktov • Posamični akt ima oporo v splošnem aktu • Naša dejanja so zakonita, če dosledno spoštujejo p. pravila. • Mir: nasprotja naj se urejajo po mirni poti, prepovedano je privatno nasilje, da vzamemo zakon v svoje roke.. • Pravičnost: vsakomur to, kar mu pripada; enakopravnost, “slepa” pravica

9. Pravo in morala • Morala: ocenjevanje nečesa za dobro ali slabo, pravično ali krivično • Se “ponotranji”, se moralnemu pravilu podreja • Če krši: ga “peče vest”, ljudje ga izločajo, prezirajo • Pravo: morala • Podobnosti: moralna pravila so postala tudi pravna (v kazenskem pravu) • Razlike: v cilju, v sankciji (zunanja, organizirana pri pravu, notranja in neorganizirana pri morali)

10. Pravo in običaji • Običaji: • Ljudje se že dalj časa podobno obnašajo • Tako obnašanje je pogosto • Ljudje menijo, da je takšno vedenje obvezno • Pravo: običaji • Spet razlike v sankciji • Razlika v nastanku • Včasih pomemben vir prava (npr. fevdalno pravo) in danes v anglosaksonskih državah • Danes pogosta uporaba običajev v gospodarskem pravu (npr. uzance)

11. Pravno pravilo • Obvezna družbena pravila, ki usmerjajo človekovo ravnanje v urejeni skupnosti • Se nanašajo na zunanje vedenje in ravnanje • Najpomembnejši oblikovalec je država, ki skrbi tudi za učinkovitost prava • Včasih prepusti pravno urejanje posameznim delom družbe – avtonomno pravo

12. Zgradba pravnega pravila • Dispozicija • Na koga se pravilo nanaša, • Kakšno ravnanje zahteva ali dopušča • Sankcija • Napoved, kaj doleti tistega, ki se ne bo podredil pravnemu pravilu • Splošna p. pravila vsebujejo še hipotezo • Opiše stanje, ki mora nastopiti, da postane dispozicija obvezna za naslovljence p.p.

13. Vrste pravnih pravil • Splošna in abstraktna • Zapovedujoča in prepovedujoča • Brezpogojno, “ne sme”, “mora” • Pooblaščujoča • “lahko”, “ima pravico” • Dispozitivna (razpolagalna) • “razen če se stranke dogovorijo drugače”, “ če ni dogovorjeno ali običajno drugače” • Izbirna (alternativna) – več možnosti • Pravica do prostega preudarka (diskrecijska pravica) • Državni organi presodijo sami, katera odločitev bi bila najbolj primerna, vnaprejšnje natančno določanje ravnanja ni možno; organ mora pojasniti svojo odločitev

14. Vrste pravnih pravil • Konkretno in posamično pravno pravilo • Ureja konkreten primer med posamično določenimi osebami • Npr. odločba državnega organa – upravna odločba, sodna odločba, pogodbe…

15. Pravna kršitev • Zakaj jih kršimo? • Koristi posameznika • Strogost sankcije • Nepoznavanje prava (izjema v kazenskem pravu – pravna zmota: milejša kazen) • Neusklajenost prava s povprečno moralo – pravna učinkovitost • Kršitev je v dejanju ali v opustitvi • Krivda storilca – odnos do storjenega dejanja, ki ga ima zrela in duševno zdrava oseba • 2 obliki krivde: naklep in malomarnost

16. Delikti • Delikt = kršitev • Kazenski in civilni delikti • Kazenski delikti: • Kazniva dejanja • Prekrški • Disciplinski prestopki • Civilni delikti • Premoženjska ali osebna škoda • Kršitev pogodbenih obveznosti • Nezakoniti pravni akti

17. Pravna sankcija

18. Pravni akt • Je zavestna izjava volje posameznega subjekta, s katero ta subjekt ustvarja pravna pravila. • Človekova volja dobi zunanji izraz. • Neskladnost med voljo in izjavo volje: • Napake v izražanju • Zmota • Strah • Zvijača Taki pravni akti se razveljavijo

19. Pravni akt • Če ni prej naštetih vzrokov, je za nastanek pravnega akta bistven zunanji izraz in ne prava volja • Poleg vsebine tudi oblika: • Pravni subjekti • Postopek, v katerem se akt oblikuje • Zunanja oblika pravnega akta • Oblastni in neoblastni pravni akti

20. Pravni akt • Pr. subjekt – nosilec pravic in obveznosti, sposoben izraziti voljo za sklenitev p.a • Postopek – kako je določen potek ravnanja pri ustvarjanju pravnih aktov • Premišljeno nastajanje p.a. • Ugotovljena vsa pomembna dejstva • Nastajanje oblastnih aktov še posebej natančno • Vendar mora biti odločanje tudi pravočasno (npr. preveč zapleten postopek postane ovira)

21. Pravni akt – zunanja podoba • Splošni oblastni akti: pisna oblika + objava v uradnih glasilih; tehnična pravila o obliki • Posamični oblastni akti: oblika brez objave, predpisani sestavni deli; pravila za vročanje • Splošni neoblastni akti: včasih obvezna pisna oblika: • Zaradi varovanja pred nepremišljenostjo • Zaradi lažjega dokazovanja • Zaradi javnega interesa (nepremičnine, vozila)

22. Splošni in posamični pravni akti • Splošni: • S katerimi ustvarjamo splošna in abstraktna p. pravila – hotenje, da bi uredili družbeno življenje • Najpomembnejša vrsta p. aktov, viri prava • Posamični pravni akti • V njih se pravo uresničuje • Vselej ko bo prišlo do nedopustnega posega v pravice iz splošnega akta, bo mogoče doseči varstvo s posamičnim p. aktom, ki bo opredelil sankcijo in odgovornega storilca kršitve

23. Splošni in posamični pravni akti • Tesna povezanost med spl. in posamič. • Posamični p. akt mora temeljiti na ustreznem splošnem p. aktu • Razen ko obstaja t.i. pravna praznina • Tako dosežemo enotno pravno urejanje, gre za načelo zakonitosti

26. Ustava kot formalni vir prava • Najpomembnejši vir • Izhodišče, osrednji vir prava • Bistvene sestavine: • Človekove pravice in svoboščine (ČPS) • Sestava in delovanje državne organizacije • Preambula in splošna ustavna načela • Obvezna podlaga za nastajanje vseh drugih pravnih aktov

27. Še o formalnih virih prava • Zakoni so vsebinsko podrobnejša izpeljava ustavnih določil • Zakone lahko sprejema le predstavniško telo po posebnem zakonodajnem postopku • Zakoniki urejajo širše področje družbenih odnosov (SPZ, OZ, KZ) – kjer je možna stabilna in dolgotrajna ureditev

28. Še o formalnih virih prava • Uredba je izvršilni predpis, s katero se podrobneje obdelajo zakonske določbe • Zaradi uveljavljanja prava • Pooblastilo je v ustavi ali zakonih • Uredba z zakonsko močjo (izredne razmere) • Poleg uredbe še pravilniki, navodila, odredbe…

29. Še o formalnih virih prava • Statut – naloge organizacije, odločanje, pravice članov… • Kolektivne pogodbe – pravice delavcev in delodajalcev (sindikati in GZS) • Mednarodne pogodbe – ratifikacija v DZ

30. Spoznavni viri prava • Uradna glasila • Registri • Zbirke predpisov (s komentarjem) • Zbirke sodnih odločb • Znanstvena dela • Elektronski viri (Pravni IS)

31. Pravno razmerje Predmet pravnega razmerja • Tisti družbeni odnosi, ki dopuščajo in hkrati terjajo pravno urejanje • Sestavine pravnega razmerja Pravice in obveznosti Pravni subjekti

32. Pravni subjekti • Pravni subjekt je človek (fizična oseba) • In družbene tvorbe (pravna oseba) • Pravni subjekti imajo: • Pravno • Poslovno in • Krivdno (deliktno) sposobnost

33. Pravni subjekti • Pravna sposobnost – je lahko nosilec pravic in obveznosti • FO z rojstvom, traja do smrti • Poslovna sposobnost – oseba lahko sama pridobiva pravice in se sama zavezuje • Do 15. leta zastopajo starši ali skrbnik • Delna p. sposobnost po 15. letu (zaposlitev) • Popolna poslovna sp. s polnoletnostjo • Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti (sodišče)

34. Krivdna sposobnost • Za kazniva dejanja: • Do 14. let otroci niso kazensko odgovorni • 14-16 le vzgojni ukrepi • 16-18 tudi denarna kazen ali mladol. zapor • Za civilne delikte: • Do 7. leta niso odgovorni • 7-14 odgovarja, če se dokaže, da je zmožen razsojati • Dopolnjenih 14 let – v celoti odgovoren

35. Pravne osebe • Umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti • Različne organizacije (podjetja, zavodi, društva) • Skupnosti (država, občine) • Premoženjske enote z določenim namenom • Pravna oseba razpolaga s svojim premoženjem in trajno opravlja dejavnost • Organi pravne osebe, zastopanje

36. Pravice in obveznosti • Pravica: pravno zavarovana upravičenost pravnega subjekta, da nekaj stori ali ne stori ali da od drugega pravnega subjekta terja določeno dejanje ali opustitev • Pravico je treba izvrševati v skladu z namenom (drugače zloraba pravice) • Pravice in obveznosti se prepletajo • Npr. posojilna pogodba • Osebne pravice nastanejo že po ustavi

37. Nastanek in prenehanje p. razmerja • 2 pogoja: • Pravno dopustno razmerje in mogoče, opredeljeno s splošnim pravnim pravilom • Nastanek potrebnih pravnih dejstev • naravna dejstva dopustna in nedopustna človekova dejanja dogodki

38. Pravni sistem • Pravo mora tvoriti relativno zaokroženo celoto • Brez protislovij in pravnih praznin! • Temelji p. sistema določeni z ustavo • Sprotno odzivanje na družbene spremembe • Pravna ustanova: vsa pravila, ki urejajo isto družbeno razmerje (prod. pogodba) • Pravna panoga: združene ustanove, ki urejajo podobna razmerja • Zakonska zveza + posvojitev + skrbništvo + … = družinsko pravo kot pravna panoga

39. Pravne panoge • Ustavno pravo, upravno pravo • Kazensko materialno in procesno pravo • Finančno pravo, gospodarsko pravo • Civilno pravo: osebno, stvarno, obligacijsko, dedno • Družinsko, delovno, socialno pravo • Mednarodno javno in zasebno pravo

40. Skupine prava • Pravne panoge združimo v skupine prava • Notranje : mednarodno pravo • Javno : zasebno pravo • Materialno : formalno ali procesno pravo

41. Uresničevanje prava • Odločanje: soočanje splošnih pravnih pravil s konkretnimi dejstvi • Npr. sodnik, ki odloča o odškodninskem sporu: • Ali je škoda res nastala • Kdo jo je povzročil • Najti splošno pravilo, ki ureja odškodninsko odgovornost • Ob soočenju pravila in dejstev izreči sodbo • S katero krivemu naloži nadomestitev škodo in zagrozi s prisilno izvršitvijo, če ne bo spoštoval sklepa sodišča

42. Pravnovarstveni postopki • Upravni postopek • Kazenski postopek • Pravdni postopek • Izvršilni postopek • Nepravdni postopek