190 likes | 362 Views
mag. Igor Luzar 10. DRUGE OBLIKE ORGANIZIRANEGA KARITATIVNEGA DELOVANJA Junij 2011.
E N D
mag. Igor Luzar 10. DRUGE OBLIKE ORGANIZIRANEGA KARITATIVNEGA DELOVANJA Junij 2011
Vedno nas navda z občudovanjem in nas prevzame barvitost travnika, ko se na njem razcvetijo cvetice različnih barv in oblik. To naredi travnik še bolj zanimiv in privlačen. Ničesar na njem ni preveč, ničesar premalo.
Vse je v nekakšnem popolnem ravnovesju. Tako ravnovesje naj bi bilo tudi v našem življenju. Če pa ga še nimamo, se moramo truditi, da bi ga vzpostavili. Tako tudi v življenju vernika, kristjana. Kristjan mora svoje delovanje uglasiti na življenje z Bogom in v Bogu.
Pristno življenje v Bogu pa zahteva tudi solidarnost. Bog je postal s človeškim rodom solidaren na najbolj eminenten način, z učlovečenjem svojega Sina. To pa zajema tudi zahtevo po naši solidarnosti med seboj.
Vidik medsebojne solidarnosti uresničujemo na pastoralni ravni z različnimi oblikami karitativne dejavnosti. Oznanjevalni in liturgični vidik dobivata v dobrodelnosti jasen obraz.
Da bi zmogli odgovoriti na potrebe in znamenja časa, v katerem živimo, mora biti naša konkretna ljubezen, s katero uresničujemo pastoralne projekte tudi na področju karitativnih dejavnosti, iznajdljiva. K temu nas sicer na posreden način spodbuja tudi Pismo Korinčanom, ko v hvalnici ljubezni našteva različne atribute, ki spremljajo pravo ljubezen.
Predpostavljamo pa, da k temu lahko prištejemo tudi iznajdljivost, ki vedno najde pot tam, kjer na videz ni videti več nobene poti. “Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega… Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane” (1 Kor 13,4-7).
Po letu evharistične prenove v Cerkvi na Slovenskem smo obhajali leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Prav kristjani smo še posebej nagovorjeni, da bi bila dobrodelnost in solidarnost v naših občestvih učinkoviti, socialno otipljivi in prepoznavni.
Glede na našo župnijsko organiziranost moramo priznati, da je večina dobrodelnih dejavnosti znotraj Karitas, pač tam, kjer so ustanovljene. Teže je tam, kjer ni toliko možnosti, dostikrat pa, priznajmo si odkrito, niti ni prave volje ali energije za organizirano karitativno dejavnost.
Zaradi svoje organiziranosti so vsaj na zunaj župnijske Karitas najbolj prepoznavne in tudi večina ljudi, ki potrebujejo kakršnokoli obliko pomoči, se običajno obrne prav nanje. Ponekod, kjer nimajo župnijskih Karitas, imajo v okviru ŽPS komisije za karitativno dejavnost.
Kaj pa tam, kjer je delovanje zelo specifično ali pa so se kot odziv na določene vrste potreb porajale ustanove ali skupine, ki lahko bolje odgovorijo na socialne in druge izzive?
Tu se pokaže, kako je lahko ljubezen iznajdljiva in najde nova pota. Tako so se znotraj Cerkve izoblikovala različna združenja, skupine ali celo ustanove, ki izvajajo dobrodelnost na njim lasten način, z lastnimi cilji ter metodami, ki odgovarjajo njihovi karizmi.
Tako tudi njih uvrščamo v skupino karitativnih dejavnosti, ki so na slovenski ravni povezane v komisijo karitativnih dejavnosti pri Slovenskem pastoralnem svetu.
Med njimi so: - Družinski center Betanija (svetovanje in preventivno delovanje s pripravo na zakon) - katoliški socialni zavodi (celostna skrb in oskrba ostarelih oseb v domovih za starejše in onemogle)
Servis dobrote mladih (mladi, ki želijo biti ljudem v pomoč in uteho) • sestre Družine Kristusa Odrešenika (začasna pomoč osebam, ki se znajdejo v življenjski stiski) • Skupnost Barka (skupnost v kateri živijo in delajo ljudje z motnjo v duševnem razvoju in brez nje)
Gibanje Vera in luč (skupnost oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih prijateljev) • Verski center gluhih in naglušnih (duhovno povezovanje gluhih) • Vincencijeva zveza dobrote (dobrodelnost po Vincencijevi karizmi) • Jezuitska služba za begunce (pomoč ljudem v posebnih razmerah).
Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti, v katerega bomo stopili z novim pastoralnim letom, je za vse, ki želijo delovati dobrodelno in solidarno v duhu krščanske ljubezni, priložnost in izziv.
Že utečene in dobro organizirane oblike dobrodelnosti je potrebno še poživiti, tam, kjer je premalo “duha”, pa dobrodelnost in solidarnost obuditi in utrditi.
S pomočjo gradiva za ŽPS, Evharistija življenja – Dajte jim vi jesti (Naše poslanstvo 44), pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana