SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2) 1. JUNIJ 2011

1.   SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA (2)1. JUNIJ 2011

2. A. MAKROEKONOMSKI UČINKI PREDLAGANIH SPREMEMB * • Predpostavke: • Pri izračunih smo uporabili CGE model slovenskega gospodarstva • Vzpostavi se dohodninski sistem, ki je veljal v letu 2006 • Delodajalcem se poviša plačilo socialnih prispevkov za 6 odstotnih točk • DDV se poviša za 10%. *Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana

3. Razlaga: A. Simulacija skupnih učinkov vseh treh predlaganih sprememb (vzpostavitev dohodninskega sistema iz leta 2006, povišanje socialnih prispevkov delodajalcev in dvig DDV) kaže na pričakovan rezultat – padec BDP, zasebne potrošnje , zunanjetrgovinske menjave , zaposlenosti in dvig brezposelnosti. Dohodninski sistem 2006 namreč zmanjšuje razpoložljiv dohodek gospodinjstev, enako dvig DDV, kar vpliva na znižanje potrošnje. Po drugi strani pa dvig socialnih prispevkov delodajalcev dviguje stroške dela in posledično zmanjšuje konkurenčnost, proizvodnjo, izvoz in na koncu tudi zmanjšuje povpraševanje po delovni sili in s tem vpliva na znižanje zaposlenosti in dvig brezposelnosti. B. Če bi upoštevali tudi predpostavko endogene zaposlenosti v vseh dejavnostih, tudi v javnem sektorju, bi bili rezultati dodatno slabši, ker bi povečanje prispevkov delodajalcev vplivalo povratno tudi na povpraševanje po delovni sili.

4. 2. Prilagoditev sistema socialnih prispevkov Strošek dela je pomemben omejitveni element konkurenčnosti. V mednarodnih primerjavah Slovenija izstopa predvsem glede višine prispevkov za socialno varnost. Ureditev plačevanja prispevkov z neomejeno osnovo za prispevke (z izjemo nekaterih kategorij davčnih zavezancev), je mednarodno nekonkurenčna in povzroča davčno izogibanje, t.i. iskanje takšnih oblik izplačila dohodkov, ki s prispevki niso obremenjeni.* Zahteve za spremembe v sistemu financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in uveljavitev dodatnega obveznega zavarovanja za dolgotrajno nego starejših bi povzročile: • Povečanje prispevne stopnje v zdravstvu za 2 odsotni točki. • Prenos dela sredstev iz pokojninskega in zdravstvenega sistema za nov sistem dolgotrajne nege brez uveljavitve nove prispevne stopnje za dolgotrajno. • Če se predpostavka o prenosu dela sredstev ne upošteva, potrebujemo dvig prispevne stopnje za dve odsotni točki tudi zaradi dolgotrajne nege. Zahteva za izenačitev obremenitve delodajalcev in delodajalcev s prispevki bi povzročila: • Zaračunavanje dodatnega prispevka za zdravstvo za delodajalce v višini 2 odstotnih točk. • Dodatno povečanje prispevnih stopenj za delodajalce za 4 odstotne točke. _____________ * Mejna efektivna davčna stopnja dohodka v Sloveniji presega 60%. To pomeni, da je za osebo/davčnega zavezanca, ki je v najvišjem dohodninskem razredu in plača vse socialne prispevke vsak dodatno zaslužen evro prihodka obdavčen več kot 60%. V Danski je mejna efektivna davčna stopnja 59,6%.

5. Vpliv takšnega dviga socialnih prispevkov (v višini 2, 6 oziroma 8 odstotnih točk) na makroekonomske agregate in javne finance bi bil naslednji: Tabela 14: Makroekonomski učinki – realne spremembe v % glede na osnovni scenarij Vir: Čok, Majcen, IER; * Sprememba v odstotnih točkah Opomba: Predpostavka izračunov je, da država ohranja nespremenjen delež potrošnje v BDP. Povečanje socialnih prispevkov torej znižuje državni primanjkljaj in s tem povečuje skupno varčevanje ter investicije. Merimo kratkoročni učinek povečanja stopenj socialnih prispevkov delodajalcev.

6. To bi hkrati povečalo skupno obremenitev s prispevki s sedanjih 38,2% na 40,2%, 44,2% do 46,2%, efektivno seveda več za zavezance z večkratnikom povprečne plače. Za delodajalce bi bil to dvig s 16,1% na 18,1%, 24,1% oziroma 26,1%. Takšen scenarij bi močno poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sprememba načina financiranja zdravstvenega zavarovanja torej zahteva nacionalno oblikovanje košarice pravic iz obveznega zavarovanja in nevtralizacijo potencialnega povečanja prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje z uveljavitvijo zgornje meje zavarovalne osnove za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

7. B. FISKALNI UČINKI SPREMEMB DOHODNINE* 1. Uvedba celotnega sistema dohodnine, kot je veljal v letu 2006 (pred zadnjim ciklom dohodninskih reform). Cedularni dohodki niso upoštevani. Dejanska dohodninska lestvica v letu 2010 Dohodninska lestvica v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006* *Izračun pripravil dr. Boris Majcen, IER Ljubljana in dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

8. Dejanski parametri v letu 2010 ter parametri v letu 2010, če bi veljal sistem dohodnine iz leta 2006* (v EUR) 1 – Olajšava za ostale vzdrževane družinske člane je enaka olajšavi za prvega otroka 2 – Davčna osnova ne sme presegati 24% posameznikovih prispevkov za PIZ oz. zneska iz tabele 3 – Olajšava za posebne namene ne sme presegati 2%/4% posameznikove davčne osnove 4 – Ne usklajuje se olajšava za »samozaposlene novinarje in kulturne delavce«

9. Rezultati: povprečni neto dohodek po plačilu dohodnine, agregatni znesek dohodnine, Ginijev koeficient. Upoštevani so samo zavezanci, ki dejansko plačajo dohodnino Razlaga: vrnitev na sistem dohodnine iz leta 2006 bi v letu 2010 prinesla dodatnih 294,8 mio EUR dohodnine (razlika med 2.250,8 in 1.956,0), s tem da bi se povprečni neto dohodek po decilnih skupinah različno zmanjšal. Najbolj bi se zmanjšal v prvi decilni skupini, za -4,9%, najmanj pa v zgornji, za -1,9%).

10. 2. Uvedba dodatnega dohodninskega razreda v obstoječi lestvici iz leta 2011, z različnimi mejami in 45% ali 50% mejno davčno stopnjo (MDS) ostali parametri dohodnine nespremenjeni Obstoječa dohodninska lestvica (2011): nad do MDS -------------------------------------------------------------- 0 7.634,40 16% 7.634,40 15.268,77 27% 15.268,77 41% -------------------------------------------------------------- Rezultat Razlaga: uvedba dodatnega razreda s 50% MDS za osnovo nad 40.000 EUR prinese 41,9 mio EUR dodatne dohodnine (»progresivna« dohodnina za leto 2011, brez teh sprememb, je sicer v uporabljenem modelu ocenjena na 1.989,4 mio EUR)  Uvedba dodatnega (višjega) razreda ima torej omejen fiskalni potencial. Večje agregatne zneske dohodnine je mogoče zbrati zgolj z dodatno obremenitvijo tudi nižjih dohodkovnih razredov.

11. C. UČINKI UVEDBE SOCIALNE KAPICE IN MOŽNI KOMPENZACIJSKI FISKALNI UKREPI Scenarij 1: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR Parametri: • Kapica pri 45.000 EUR • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 45.000 EUR in 45% MDS • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25% • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP) Scenarij 1 Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.

12. Scenarij 2: Kapica na socialne prispevke pri 50.000 EUR Parametri: • Kapica pri 50.000 EUR • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 50.000 EUR in 45% MDS • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25% • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP) Scenarij 2 Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.

13. Scenarij 3: Kapica na socialne prispevke pri 45.000 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%) Parametri: • Kapica pri 45.000 EUR • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 45.000 EUR in 45% MDS • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25% • Razširjena osnova za prispevke na vse dohodke iz dela • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP) • Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%) Scenarij 3 Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom

14. Scenarij 4: Kapica socialnih prispevkov pri 63.500 EUR in dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki (za 18,1%) Parametri: • Kapica pri 63.500 EUR (ocenjena vrednost 3,5 kratnika povprečne plače za 2011 na podlagi podatkov o povprečnih plačah iz leta 2010, kar je v skladu z ZPIZ-2 višina kapice za samozaposlene) • Dodatni razred dohodnine z mejo pri 63.500 EUR in 45% MDS • Dvig cedularne stopnje dohodnine iz 20% na 25% • Polni prispevki na vse dohodke iz dela • Odprava posebnega davka na določene prejemke (PDDP) • Dvig delodajalčeve stopnje prispevkov za 2 odstotni točki ( na 18,1%) Scenarij 4 Vir: dr. M. Čok, dr. B. Majcen - izračuni z mikrosimulacijskim modelom.

15. D. OCENA DOHODNINE NA PODLAGI PREDLOGA FISKALNEGA SVETA - MAJ 2011* Obstoječa dohodninska lestvica (2011): Osnova MDS do 7.634,40 16% 7.634,40-15.268,77 27% nad 15.268,77 41% Obstoječa splošna olajšava (2011) Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v našem modelu: 1.989,4 mio EUR *Oceno pripravil dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

16. Predlog Fiskalnega sveta (Dnevnik; Fiskalni svet: Slovenija potrebuje davčno reformo, Slovenija - ponedeljek, 30.05.2011) Osnova MDS do 3.000 10% 3.000-10.000 16% 10.000-20.000 25% 20.000-40.000 35% nad 40.000 41% Splošna olajšava: 6.000 (enotna za vse zavezance) Ostali parametri ostanejo nespremenjeni. Agregatna ocena »progresivne« dohodnine za 2011 v uporabljenem modelu: 1.263,5 mio EUR (-725,9 mio EUR oz. -36,5%).

17. E. Skupna davčna obremenitev posameznega zaposlenega brez otrok v letu 2010 – primerjava med državami* *Izračun pripravil M. Čok, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

18. Tabela 1: Osnova za obračun prispevkov samozaposlenih iz januarja 2010 Vir: DURS, www.durs.gov.si