1 / 31

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 1. DEL

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 1. DEL. Pripravil: Simon Konečnik. Pri računalniški grafiki bomo spoznali:. potrebno opremo za delo z računalniško grafiko, osnovne pojme o računalniški grafiki, zapise datotek računalniške grafike, osnove dela z optičnimi bralniki in digitalnimi kamerami.

anahid
Download Presentation

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 1. DEL

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 1. DEL Pripravil: Simon Konečnik

  2. Pri računalniški grafiki bomo spoznali: • potrebno opremo za delo z računalniško grafiko, • osnovne pojme o računalniški grafiki, • zapise datotek računalniške grafike, • osnove dela z optičnimi bralniki in • digitalnimi kamerami.

  3. Potrebna oprema za delo z računalniško grafiko • optični bralnik, • digitalna kamera, • ustrezna programska oprema za delo z grafiko, • ustrezna strojna oprema računalnika.

  4. Potrebna strojna oprema • Veliko notranjega pomnilnika (RAM-a), trenutno priporočilo vsaj 256 MB, bolje je 512 MB • Zmogljivi trdi diski (vsaj 80 GB) z možnostjo prenosa na zmogljiv zunanji pomnilnik za prenos podatkov • Hitri procesor (nad 2 GHz)

  5. Primerjava med PC in MAC računalniki Vzporedna pot razvoja PC MAC IBM je dopustil kloniranje MAC je ostal pri svojem razvoju

  6. Značilnosti MAC računalnikov • Razvoj se začne leta 1984 in temelji na poudarku uporabe multimedije (ilustratorjem, grafičnim oblikovalcem, glasbenikom in ustvarjalcem video gradiv) • Na področju multimedije MAC ves čas prehiteva PC • Večina sodobnih priključkov se praviloma vedno prej pojavi pri MAC-u (FireWire , USB, TV – out …)

  7. Model G5 RAM pomnilnik MAC-ov notesnik

  8. Nekaj odlik modela G5 • Dvojni procesor (2 x 2 GHz) • Pri delu s Photoshopom je 2,2 krat hitrejši od PC (3 GHz) • Hitrejši je pri vseh multimedijskih opravilih • Ima številne priključke: • Firewire 800 izhod • tri USB vhode in še dva na tipkovnici • Integriran ima gigabitni Ethernet • Ima 800 Mhz HyperTransport mrežno povezavo za maksimalni pretok do 3,2 GB na sekundo

  9. Nekaj odlik modela G5 • Ima dvokanalni 128 bitni DDR RAM, ki ga podpira 333 in 400 MHz takt in tako je maksimalna propustnost podatkov iz notranjega pomnilnika do 6,4 GB/s • 2 GHz konfiguracija G5 podpira do 8 GB RAM-a • Grafična kartica ATi RADEON 9600Pro ali nVIDIA GeForceFX 5200 • G5 je prvi 64 bitni računalnik na svetu

  10. Optični bralniki Definicija: Optični bralnik je vhodna enota, ki digitalizira (bere) slike v dvojiško (digitalno) obliko, primerno za nadaljnjo obdelavo v grafičnih programih

  11. Optični bralniki se ločijo po: • ločljivosti • barvni globini • optični gostoti branja • priključkih • po ostali dodatni opremi, kot je: priložena programska oprema, hitrost, priključki, dimenzije • ceni

  12. Ločljivost optičnega bralnika je odločilna za kvaliteto in ceno optičnega bralnika. Ločljivost pomeni natančnost branja podatkov. Ločljivost merimo v enoti število pik na palec (angleško dots per inch - dpi).

  13. Poznamo dve ločljivosti: optično izračunanano ali interpolirano (angl. MIR,Maximum Interpolated Resolution)Merilo kakovosti bralnika je vsekakor optična ločljivost, medtem ko se lahko proizvajalci z izračunano ločljivostjo zelo poigrajo.

  14. Barvna globinaje neposredno povezana z ločljivostjo optičnega bralnika. Merimo jo v bitih, pomeni pa, koliko odtenkov barv lahko optični bralnik zajame. Za dobro prepoznavnost barv potrebujemo čim večje število bitov Število barvnih odtenkov = 2n n - število bitov

  15. Primeri različnih barvnih globin: • 1 bitne slike – črna in bela (ali dve drugi barvi) • 4 bitne slike – 16 barv • 8 bitne slike – 256 barv – dovolj dobro za narisano barvno risbo • 16 bitne slike – 65 536 barv – kakovostna fotografija • 24 bitne slike – 16 677 216 barv – realistična fotografija – minimum za optični bralnik • 36 bitne slike – 68 719 476 736 barv – zelo kakovostna fotografija • 42 bitne slike – 4 398 046 511 104 barv

  16. Optična gostota(OD – optical density) je tesno povezana z barvno globino. S to veličino merimo svetlost slik. Kvaliteto optične gostote določa kvaliteta tipala. Običajne vrednosti OD so od 2,8 OD do 3 OD. Za branje diapozitivov in negativov potrebujemo vsaj 3,2 do 3,4 OD. Večje je torej število OD, zmogljivejši je optični bralnik. Včasih lahko srečamo za barvno globino tudi oznako D brez dodatnega O.

  17. Priključki: • USB (Universal Serial Bus – univerzalni serijski vmesnik). Prednost USB vmesnika je v njegovi hitrosti pri prenosu podatkov. • SCSI (Small Computer System Interface)imenujemo ga kar »skazi« vmesnik in je zelo dober priključek za povezavo optičnega bralnika na računalnik. • FireWire (ognjena žica) je za vrhunske bralnike boljši od SCSI vmesnika. Nudi enostavnost kot USB in boljšo hitrost kot SCSI. Primeren je za optične bralnike srednjega in visokega kakovostnega razreda.

  18. Priključek FireWire Priključek USB Normal in USB Mini »Skazi« vmesnik in diskovni pogon

  19. Digitalne kamere Primerjava z optičnimi bralniki: • Ni težav pri avtorstvu posnetih fotografij • Velja pa naj vseeno kultura uporabe (dovoljenje za snemanje s strani dotične osebe) • Ni izgub informacij pri prenosu na računalnik • Možnost snemanja kratkih filmov in audia

  20. Digitalizacija slike preko običajne ali digitalne kamere

  21. Ločljivost digitalne kamereje odločilna za kvaliteto in ceno. Ločljivost je produkt števil m in n. En megapiksel bi imeli, če bi imeli za n natančno 1000 pik in prav tako za m. Slika n m

  22. Spominski mediji za digitalne kamere • Compact Flash Card • Smart Media Card • Memory Stick

  23. Dve tipični skupini digitalnih kamer • Kompaktna digitalna kamera in • Digitalne kamere v ohišju klasične analogne zrcalno-refleksne kamere

  24. Tiskalniki in papir Aktualne so naslednje skupine tiskalnikov: • barvni laserski tiskalniki • brizgalni tiskalniki • photo tiskalniki • tiskalniki za direktni priključek na digitalno kamero • profesionalnimi razmnoževalnimi stroji

  25. Tako za brizgalni kot laserski tiskalnik velja, da ustvarjata barvne odtenke za odtis iz štirih osnovnih barv: cyan (azurna), magenta (škrlatna), yellow (rumena) in black (črna). Po teh kraticah barv se imenujeta obe skupini tiskalnikov CMYK. Photo tiskalniki omogočajo izpis s fotografsko kakovostjo, za kar potrebujemo šest barv.

  26. Vrste papirja: • Navaden fotokopirni papir • Papir za brizgalne tiskalnike • Fotografski papir • Drugi papirji

  27. Programska oprema za delo z računalniško grafiko Namen programov za delo z grafiko: Na ta način slike izpopolnimo, jim spremenimo svetlost, kontrast, dodamo filterske učinke, spremenimo barvo, jih obrežemo, dodamo napise, spremenimo zapis itd.

  28. Primeri programov: • Adobe Photoshop • Adobe Photoshop Elements • Adobe Photoshop Light Edition • Corel PHOTO PAINT • Adobe PhotoDeluxe • Ulead PhotoImpact • Ulead PhotoExpress • Paint ShopPro • Microsoft PhotoEditor

More Related