1 / 21

Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki

Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki. Ružica Boškić, višja raziskovalka Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica Ruzica.Boskic@guest.arnes.si. Metodologija. Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008):

anitra
Download Presentation

Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki Ružica Boškić, višja raziskovalka Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica Ruzica.Boskic@guest.arnes.si

  2. Metodologija • Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008): • Analiza statističnih podatkov (AGP, SILC) • Fokusne skupine • Intervjuji s prejemniki humanitarne pomoči

  3. Metodologija 2. faza: Raziskava Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – materialni in nematerialni obraz revščine (jesen 2008): • Analiza podatkov iz obrazcev za uveljavljanje otroškega dodatka za upravičence od I. do vključno V. razreda prejemnikov otroških dodatkov • Anketni vprašalnik na reprezentativnem vzorcu družin z otroki pod pragom minimalnega dohodka ter družin z otroki od II. do vključno V. razreda otoških dodatkov. • Anketni vprašalnik prilagojenim otrokom med otroki v anketiranih družinah, starimi od 12 do 18 let (en otrok v družini).

  4. Revščina otrok • Konvencija o otrokovih pravicah (27. člen) opredeljuje pravico otrok do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju. • Otroci kot del družine delijo usodo ostalih družinskih članov. • Hkrati pa se revščina otrok od revščine odraslih razlikuje v vzrokih, zaradi katerih je otrok reven in v dolgoročnih učinkih.

  5. Prag tveganja revščine izražen v dohodku in višina minimalnega dohodka glede na tip družine

  6. Minimalni dohodek posameznih tipov družin znaša od 45% do 49% praga tveganja revščine. • Pod pragom tveganja revščine je v letu 2007 živelo 11,5% ali 233.000 ljudi, med njimi 19.000 otrok. • DSP pa je prejemalo zgolj 28% le-teh oziroma 65.000 ljudi, med njimi 15.000 otrok.

  7. Populacija in vzorec Realizacija vzorca 459 anketirancev – 59,6%

  8. Segmentacija revnih družin z otroki • »RESNIČNO REVNI« • »NEVIDNI REVNI« • »NAVIDEZNO REVNI« • »REVNI NAD PRAGOM MINIMALNEGA DOHODKA /REVNI ZAPOSLENI«

  9. Ključne značilnosti najrevnejših družin

  10. Struktura prihodkov

  11. Zaposlenost

  12. Stopnja izobrazbe

  13. Zdravstveno stanje

  14. Stanovanjske razmere Slabše stanovanjske razmere pri najrevnejših družinah se kažejo predvsem v tem, da: • ima slaba petina (18%) družin zaradi previsokih tekočih obratovalnih stroškov hude ali zelo hude težave; • 12,7% jih živi v stanovanjih z neustreznimi higienskimi pogoji; • njihov stanovanjski status je bolj negotov od ostalih, saj kar 32,4% teh družin prebiva v stanovanjih sorodnikov.

  15. Stanovanjski stroški (% celotnih mesečnih stroškov)

  16. Prehrana • Za prehrano revne družine porabijo petino prihodkov. • V bistveno večji meri kot druge družine si pri preskrbi s prehrano pomagajo z lastno pridelavo. Hrano na ta način v večjem ali manjšem obsegu pridobiva skoraj 70% družin. • Znatno nižji je delež pomoči v prehrani s strani sorodnikov in prijateljev. • Pomoč humanitarnih organizacij pri preskrbi s prehrano prejema 16% revnih družin. • Delež tistih, ki ocenjujejo, da njihova prehrana ni ustrezna, znaša 13,2%.

  17. Poraba

  18. Ostale ugotovitve – I. • Ključno vlogo pri izboljševanju socialnega položaja najrevnejših družin imajo socialni transferji in družinski prejemki (predvsem OD) in subvencije storitev (brezplačni vrtci, šolska prehrana, prevozi, subvencije najemnin). • Indikatorji socialnega položaja, ki smo jih spremljali, izkazujejo manjše razlike med dohodkovnimi razredi kot smo jih pričakovali. • Razlike v dohodkih med prvim in petim razredom OD so majhne, zlasti če upoštevamo celoten učinek socialnih transferjev in subvencij, ki so jih deležne najrevnejše družine.

  19. Ostale ugotovitve – II. • Ob tem, ko je Slovenija vodila izredno uspešno socialno politiko v odnosu do najrevnejših, so zaskrbljujoče majhne razlike v plačah srednjega, zlasti spodnjega srednjega razreda. • Kar 77% anketirancev je navedlo nizke plače kot največji razlog za trenutne slabe življenjske razmere njih in njihovih družin. Med njimi je navedlo ta razlog kar 82% anketirancev iz petega razreda OD.

  20. Potrebno bi bilo - I. • Zaradi omejenosti vpliva socialnih transferjev, ki predstavljajo pasivne oblike pomoči, vzpostaviti ponudbo oblik aktivnega reševanja socialne izključenosti (krepitev posameznikov, vključenost v ukrepe APZ, razvoj socialnega podjetništva…) • Zagotoviti enotno vstopno točko v sistem socialnih pomoči ter zagotoviti celosten in pregleden sistem vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.

  21. Potrebno bi bilo - II. • Vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih in bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera. • Določiti uradnega nosilca koordinacije dela med vsemi organizacijami, ki zagotavljajo pomoč socialno ogroženim (RK; Karitas, občine, druge nevladne organizacije). • Bolj kot doslej je potrebno delati na izenačevanju izhodiščnih možnosti za vse otroke.

More Related