VRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI Doroteja Lešnik Mugnaioni Šola za ravnatelje

1. VRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI Doroteja Lešnik Mugnaioni Šola za ravnatelje

2. OBLIKE VRSTNIŠKEGA NASILJA • fizično nasilje • verbalno nasilje (najbolj pogosto v šolah!) • psihično nasilje • socialno izločanje (odrasli običajno ne zaznajo!) • materialno nasilje, povzročanje škode, izsiljevanje za denar ... • spolno nadlegovanje • internetno nadlegovanje (v velikem porastu!)

3. VERBALNO NASILJE • Vzdevki, ki so otroku neprijetni, žaljivi • Zmerljivke • Kričanje na otroka • Poniževanja, izpostavljanje šibkosti • Posmehovanje videzu, delu, (ne)uspešnosti, družini … • Preklinjanje • Vulgarizmi (utrjujejo predsodke do nasprotnega spola) • NORMALIZACIJA VERBALNEGA NASILJA • Vloga staršev. Medijev. Družbenega okolja.

4. VERBALNO NASILJE • Ne gre za spretnost v besedah ali artikuliranost ali igro ali hec, ampak za NASILNO KOMUNIKCIJO. • Zato je treba verbalno nasilje nujno ustavljati in dajati sporočilo, da gre za neprimerno komunikacijo. • Ob ponovitvah – nujne sankcije. • Odrasli - zgled nenasilne komunikacije. • Verbalno nasilje pogosto preraste v ustrahovanje, grožnje, čustveno trpinčenje in socialno izoliranje otroka. • Sistematično in dolgotrajno verbalno nasilje POŠKODUJE!

5. INTERNETNO NADLEGOVANJEPušnik, M. (2012). Nasilje v šoli v krogu nasilja, (O)KROG NASILJA V DRUŽINI IN ŠOLI, Ljubljana: Inštitut za kriminologijo. • Žalitve: pošiljanje žaljivih sporočil • Nadlegovanje: nenehno/zelo pogosto pošiljanje zlonamernih sporočil • Obrekovanje: pošiljanje neresničnih informacij, montiranih fotografij … o nekom • Prevzemanje identitete: pošiljanje sporočil, slik v imenu druge osebe • Razkrivanje zasebnosti: objavljanje zelo osebnih podatkov, skrivnosti neke osebe • Izključitev: namerno izključevanje nekoga iz spletne skupine prijateljev, s seznama v programu ipd.

6. INTERNETNO NADLEGOVANJE • Spletno zalezovanje: ponavljajoče se nadlegovanje z grožnjami • „happyslapping“: v avtobusuali na vlaku otroka/mladostnika nekdo udari, drugi pa to posname in razpošlje po spletu SPECIFIKE: - anonimnost povzročitelja - skoraj neskončno občinstvo - pomanjkanje nadzora s strani odraslih - prostor in čas nista omejena - povzročitelj ne vidi žrtvinega takojšnjega odziva

7. NASILNO VEDENJE JE IZBIRA ČUSTVENI ODZIV NA DRAŽLJAJ IZ OKOLJA (jeza, strah, žalost, nemoč, ponižanost, krivda, prezir, sram, frustracija …) IZBRANO VEDENJE konstruktivno nekonstruktivno nenasilno nasilno obvladujemo čustva ne obvladujemo čustev

8. V RAZMISLEK • Ali prepoznavamo lastna čustva? • Kako se odzivamo nanje? • Kakšen je naš nabor možnih rešitev, veščin, korakov ?

9. DINAMIKA VRSTNIŠKEGA NASILJA • Vloga opazovalcev ? • Zakaj ne posredujejo? • P – povzročitelj Ž – žrtev P Ž

10. KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA? • boji se prihajati v šolo ali odhajati iz nje, spremeni svojo običajno pot, zato zamuja ali pa prihaja v šolo zelo zgodaj • na šolskih izletih je vedno v bližini učiteljice ali učitelja in se od njiju noče oddaljiti • starše prepriča, da jo spremljajo v šolo in čakajo ob koncu pouka • začne neopravičeno izostajati od pouka,poslabša se ji učni uspeh

11. KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA? • ima poškodovano šolsko opremo ali je celo nima, tekom dne »izgubi« kos oblačila • starši poročajo, da je otrok nenadoma postal zadirčen in grob • začne krasti denar doma ali drugim otrokom(to zahteva povzročitelj/ica) • zvečer joče, noče v šolo, boji se šole

12. KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA? • začne jecljati, tiki, različne motnje • poslabšajo se ji kronične bolezni, motnje • ima slabo samopodobo • zdi se, da je vznemirjena in nervozna, preneha jesti, ne pridobiva na teži • zapira se vase, manj komunicira z drugimi, zdi se odsotna

13. KAKO PREPOZNAMO ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA? • govori o samomoru ali ga celo poskuša narediti • odklanja pogovor ali si izmisli neverjetno zgodbo, da bi jo pustili pri miru • ima nepojasnjene modrice, odrgnine in druge poškodbe • beg od doma, zatekanje v odvisnosti • sama začne uporabljati nasilje nad mlajšimi • drugo

14. OBRAVNAVA VRSTNIŠKEGA NASILJA - ŠOLA • Na zaznano nasilje se odzovemo takoj, odgovornosti ne prelagamo na druge! • Zaupni pogovor učitelja z učencem, ki kaže znake vrstniškega nasilja (NE SOOČAMO!) • Pogovori s povzročiteljem, opazovalci, pričami • Vključitev in strokovna pomoč svetovalne službe • Obvestimo starše vpletenih učencev • Oblikujemo tim • Pomembno: vnaprejšnji dogovor o ukrepanju

15. OBRAVNAVA VRSTNIŠKEGA NASILJA • Pri težjih dejanjih nujno vključimo vodstvo šole • V primeru poškodb, spolnega nadlegovanja ali internetnega nadlegovanja prijava nasilja na policijo • Sankcije, svetovalno delo z vpletenimi • Delo z razredom, starši

16. ZAUPNI POGOVOR Z ŽRTVIJO • Če sumimo ali opazimo, da je otrok žrtev vrstniškega nasilja: • ga o tem povprašamo, • smo umirjeni, • dajemo občutek varnosti. • Naš cilj ni izvedeti vse resnice, temveč vzpostaviti zaupni odnos. Če nam bo otrok zaupal, bo lažje kasneje povedal, kaj se mu je zgodilo.

17. ZAUPNI POGOVOR • Otroku povejmo, da za nasilje ni kriv on, ampak je zanj odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. • Izogibajmo se vprašalnici ZAKAJ. Zveni zasliševalsko in obtožujoče. • V pogovoru ne obtožujmo osebe, ampak dejanja povzročitelja nasilja. • Pohvalimo ga, da je zbral toliko moči in se nam zaupal.

18. ZAUPNI POGOVOR • Spoštujmo njegova čustva: povejmo mu, da so normalna in da se mu jih ni potrebno sramovati. • Pogovorimo se o tem, kaj lahko stori, če po pogovoru ponovno pride do nasilja – kako se lahko zaščiti, h komu lahko steče po pomoč, koga lahko pokliče. • Povemo mu, da moramo o nasilju obvestiti starše / šolo, da bi mu lahko pomagali in preprečili ponovitev nasilja.

19. ZAUPNI POGOVOR • Odločitve poskušamo sprejeti skupaj z otrokom, razložimo mu, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh, dajajmo mu občutek moči in varnosti. • Ne obljubljajmo ničesar, česar sami ne moremo storiti ali zagotoviti.

20. POGOVOR S POVZROČITELJEM • Zelo je pomembno, da v pogovoru takemu otroku: • ne moraliziramo, • ne poskušamo streti njegove osebnosti, • gane ponižujemo, grozimo, izsiljujemo … • Poskušamo se mu približati na čustveni ravni. • Govorimo mirno, empatično, ne zmagoslavno, a odločno! • Nasilna dejanja poimenujemo s pravimi imeni! • Odločno izrazimo pričakovanje, da sprejme odgovornost za svoja dejanja.

21. UKREPANJE ŠOLE • Takoj se usmeri v aktivnosti za prekinitev nasilja in sprejme potrebne • kratkoročne ukrepe (intervencije) za varnost in zaščito žrtve vrstniškega nasilja in za preprečitev ponovitve nasilja (tim). • Svetovalna služba po potrebi oblikuje načrt za (p)oškodovanega otroka in svetovalno pomaga vpletenim v nasilje. • Dolgoročni ukrepi– strategije in vzgojno delovanje na podlagi posnetka stanja. • Vloga staršev: ključna! Nujno konstruktivna, sicer ni učinka obravnave!

22. DELO Z OPAZOVALCI, RAZREDOM • razumeti morajo, da imajo tudi oni pomembno vlogo pri preprečevanju vrstniškega nasilja v razredu,šoli • dati jim moramo jasna sporočila o tem, da je nasilje nesprejemljivo in da bo šola storila vse, kar je v njeni moči, da ga prepreči • opozorimo na različne možne oblike vrstniškega nasilja in pomen specifičnega konteksta razreda, ki z nasiljem izloča ali kaznuje »drugačne«