180 likes | 356 Views
Aleš Žlebnik, univ.dipl.org. Ig pri Ljubljani, 28.10.2008. Slovenske železnice d.o.o. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM IZ DEJAVNOSTI. Dejavniki tveganja za nastanek požarov ob železniških progah.
E N D
Aleš Žlebnik, univ.dipl.org. Ig pri Ljubljani, 28.10.2008 Slovenske železnice d.o.o. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM IZ DEJAVNOSTI
Dejavniki tveganja za nastanek požarov ob železniških progah • vožnje tovornih vlakov, EMV 311 in DMG 813 zaradi pojava iskrenja oziroma odleta žarečih delcev pri zaviranju in
vožnje muzejskega vlaka zaradi odleta isker iz izpuha parne lokomotive
Normativna ureditev • Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 4/06) • Pravilnik o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem in v progovnem pasu železniške proge (Ur. l. RS št. 37/02) • Ureditvene odločbe Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami • Požarni red Slovenskih železnic d.d. • Navodilo za vožnjo muzejskega vlaka na območju prog ŽG Ljubljana
1. Ukrepi varstva pred požarom stalnega značaja 2. Ukrepi varstva pred požarom ob razglasitvi velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja Ukrepi varstva pred požarom v progovnem in varovalnem progovnem pasu železniške proge 1.1.)Pregledi zavornih naprav pri vožnjah vlakov na požarno ogroženih odsekih prog 1.2.)Vožnje železniških vozil z odprtim kuriščem na trda goriva (parna vleka) 1.3.)Progovni in požarno varnostni pas 1.4.)Opazovanje in obveščanje 2.1.)Omejitve hitrosti voženj vlakov na požarno ogroženih odsekih prog 2.2.)Vožnje železniških vozil z odprtim kuriščem na trda goriva (parna vleka) 2.3.)Opazovanje in obveščanje 2.4.)Ukrepi glede kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja v progovnem in požarnovarnostnem pasu
Protipožarni ukrepi v progovnem in požarnovarnostnem pasu železniške proge Načrtovanje, organizacija in izvajanje Upravljavec javne železniške infrastrukture mora usklajevati delo z drugimi lastniki, ter uporabniki zemljišč ter službami, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, na katere se nanašajo požarnovarnostni ukrepi.
Dolžnosti upravljavca javne železniške infrastrukture • izdelava kriterijev za ugotavljanje požarne ogroženosti progovnih odsekov v sodelovanju z operaterjem (prevoznikom), strokovnimi službami slovenskih železnic d.o.o. ter v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije • določitev požarno ogroženih odsekov prog na podlagi javnega pooblastila in predhodno izdelanih kriterijev iz prve alineje
redno odstranjevanje mrtve vegetacije in drugih gorljivih materialov • košenje trave njeno redno odstranjevanje preden se posuši • kontrolirani požigi vegetacije • gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek • vzdrževanje prehodnih prevoznih poti • gradnja in redno vzdrževanje gradbenotehničnih objektov namenjenih varstvu pred požarom
Dolžnosti lastnikov, zakupnikov in drugih uporabnikov zemljišč ob železniški infrastrukturi ter služb z javnimi pooblastili za delo v naravnem okolju • skrb za vzdrževanje požarnovarnostnega pasu, tako da je le-ta ustrezno očiščen vse mrtve vegetacije in gorljivih predmetov • skrb, da je vsak posek takoj očiščen vse mrtve vegetacije • vzdrževanje prehodnosti in prevoznosti protipožarnih presek in stez • gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek
Ukrepi glede kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja v progovnem in požarnovarnostnem pasu Ob železniških progah na požarno ogroženih območjih je v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja prepovedano je prepovedano: • uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar (brušenje in varjenje tirnic ipd...) • kuriti, sežigati in uporabljati odprti ogenj • puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar
Upravljavcu javne železniške infrastrukture,lastnikom in uporabnikom zemljišč ter službam z javnimi pooblastili za delo v naravnem okolju je dovoljeno sežigati mrtvo vegetacijo zunaj urejenih kurišč ter izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar v progovnem in požarnovarnostnem pasu v obdobjih, ko ni razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja le, če je prisoten delavec, usposobljen za gašenje.
Pojem mrtva vegetacija S pojmom mrtve vegetacije se šteje vsa vegetacija, ki je posušena: • Posekana drevesa in njihovi deli • Suha trava in drugi zeliščni sloj • Grmovnice ter odpadle suhe veje
Širina požarnovarnostnega pasu ob železniški infrastrukturi na požarno ogroženih odsekih prog Za požarnovarnostni pas se šteje del varovalnega progovnega pasu ob železniški progi in sicer v širini: • 30 metrov v gozdovih iglavcev • 15 metrov v gozdovih listavcev Požarnovarnostni pas zemljišča zasejanega s strniščnimi posevki ali drugimi kulturami, ki ob zorenju predstavljajo lahko gorljivo biomaso, mora biti širok 15 metrov.
Na delu proge, kjer so prisotni stalni ali pogosti vetrovi s hitrostjo nad 30 km na uro se določi požarnovarnostni pas: • širini 30 metrov požarnovarnostnega pasu se prišteje 5 metrov na vsakih 5 km na uro povečane hitrosti vetra v gozdovih iglavcev • širini 15 metrov požarnovarnostnega pasu se prišteje 5 metrov na vsakih 5 km na uro povečane hitrosti vetra v gozdovih listavcev V obeh primerih povečanja širine požarnovarnostni pas ne more biti širši od 60 metrov ne glede na obliko zemljišča.
Širina požarnovarnostnega pasu ob železniški infrastrukturi izven požarno ogroženih odsekov prog Širina požarnovarnostnega pasu izven požarno ogroženih odsekov prog je enaka širini progovnega pasu, ki znaša: • 8 metrov od osi skrajnega tira izven naselij • 6 metrov od osi skrajnega tira v naseljih
Dodatni protipožarni ukrepi v progovnem in požarnovarnostnem pasu železniške proge • uporaba dvo namenskega vozila »Unimog« z ustreznimi priključki za čiščenje pobočij - pri delu z njim ne nastajajo velike količine gorljivih odpadkov in mrtve vegetacije. • uporaba t.i. kemičnega vlaka za kemično uničevanje vegetacije ob železniških progah v spomladanskem in jesenskem obdobju v okviru rednega vzdrževanja progovnega pasu s fito farmacevtskimi sredstvi