MEDIJSKI IMPERIJI: NOVODOBNI GOSPODARJI INFORMACIJ

1. MEDIJSKI IMPERIJI: NOVODOBNI GOSPODARJI INFORMACIJ Sandra B. Hrvatin Lenart J. Kučić Iztok Jurančič

2. MEDIJSKA LASTNINA JE POMEMBNA! “Če peščica družb nadzoruje dostop do medijev, in če ta peščica odloča, katera politična stališča bo dovolila oglaševati v svojih programih, potem je koncentracija očitno in bistveno pomembna. Morda so vam stališča, ki jih izbere ta peščica družb, všeč. Vendar pa vam ne bi smel biti všeč svet, v katerem peščica odloča o tem, kaj naj izvemo drugi.” Lawrence Lessig, Svobodna kultura

3. POLITKA V MEDIJIH IN MEDIJI V POLITIKI • Država (n)ima posebnega vpliva na medije!? • Privatizacija slovenskih medijev je namesto do manj pripeljala do več vpliva politike na medijskem področju. • Medijska lastnina je/ni katera koli lastnina. • »Incestuozno razmerje« med politiko, mediji in novinarji. • Politična razsežnost medijske lastnine – odnos med nazornim svetom, upravo, odgovornim urednikom in zaposlenimi. • In kaj, če je politika lastnik medijev?

4. KDO SO LASTNIKI SLOVENSKIH MEDIJEV?

5. OHRANJANJE MEDIJSKE LASTNINE Država že več kot desetletje skrbno varuje svojo medijsko lastnino in s tem ohranja politični vpliv. Navidezno »tihi« in »neproblematični« lastnik, ki nikoli ni preveč skrbel za ekonomsko donosnost svoje lastnine, je zelo pazljivo varoval politično/mnenjsko »dodano vrednost«, ki jo medijska lastnina prinaša.

6. NEUREJENE RAZMERE V SLOVENSKEM NOVINARSTVU • Kadrovske menjave kot sredstvo boja za oglaševalce • Zgodba o lastnikih medijev je hkrati zgodba o novinarstvu in novinarjih • Kdo je lahko novinar/ka? – (Ne)urejen položaj slovenskih novinarjev • Kdo nasprotuje sprejemanju kolektivne pogodbe za novinarje? • Spremembe statutov – močnejša koncentracija funkcij uredništev v rokah uprave

7. SKROMNA RAZNOLIKOST V BUTIČNI PONUDBI MEDIJSKEGA TRGA Težave z izborom ponudnikov Iz preseka registrov AJPES in razvida medijev lahko ugotovimo, da je od skupaj 75 radijskih izdajateljev 16 takšnih, ki niso registrirani za rtv dejavnost kot glavno dejavnost, so pa vpisani v razvid medijev. V skupini 52 televizijskih izdajateljev je takšnih polovica.

8. Rezultati poslovanja izbranih skupin izdajateljev v letu 2004 (v tisočih tolarjev)

9. Poslovanje izdajateljev zasebnega sektorja v letu 2004 (v mio tolarjev)

10. POVEZAVE MED ZAPOSLENOSTJO, POSLOVANJEM IN SUBVENCIJAMI NI! • Skupina šestih subvencioniranih tv izdajateljev s komaj 49 redno zaposlenimi je črpala skoraj 99 odstotkov tv subvencij. • Glede na število podjetij, »politiko subvencij« zaznamuje razmeroma visoka koncentracija v radijski dejavnosti, v tej, glede na število zaposlenih, tudi večja razpršenost. Ekonomsko je radijsko subvencioniranje manj tvegano od tv. • Za tv dejavnost velja, da je usmerjena v majhno število lokalnih izdajateljev, razpršenost je razmeroma zanemarljivatudi glede na število redno zaposlenih, ekonomsko je tveganje subvencioniranja izjemno visoko.

11. NEUTEMELJENA POLITIKA SUBVENCIONIRANJA • Razlogi za izgube pri radijskih izdajateljih niso strošek dela, niti iz njihovega obsega ni mogoče skleniti, da so lokalne radijske postaje in njihova delovna mesta ogrožene zaradi nezadostnih subvencij. Njihov strošek dela je v odhodkih celo občutno nižji kot je strošek dela v skupini subvencioniranih radijskih podjetij, kjer dosega 39 odstotkov. • Vsaj za “politiko subvencioniranja” radijske skupine z izgubami velja, da se izvaja neodvisno od tega, ali podjetje posluje z izgubo ali z dobičkom, in neglede na to, koliko delovnih mest bi bilo zato ogroženih. • »Politika subvencioniranja«je tv podjetjem z izgubami leta 2004 namenila kar 63 odstotkov vseh subvencij lokalnim tv postajam. Tako bi bila njihova odvisnost od državnih subvencij skoraj dvakrat večja kot od lastniškega kapitala.

12. SUBVENCIJE SO NAMENJENE LASTNIKOM V današnji družbi, v kateri se medijsko lastništvo koncetrira v rokah maloštevilnih lastnikov, v kateri je produkcija novice samo v službi zviševanja cene delnic in dobičkov za lastnika, postaja politika resen partner medijskih lastnikov. V te namene se izvaja tudi politika subvencioniranja.

13. MI MEDIJI – DRŽAVLJANI MEDIJI • Državljani in državljanke imajo pravico do: • medijev in novinarstva, ki deluje v javnem interesu in izvaja neodvisen kritičen nadzornad delovanjem javne oblasti in zasebnih interesov • medijev in novinarstva, ki niso odgovorni samo svojim lastnikom, ampak tudi svojim naslovnikom. • medijev, ki so v rokah različnih lastnikov, njihovi ekonomski interesi in potencialni konflikti interesov pa so državljanom in državljankam javno znani • medijev, ki spoštujejo profesionalno in odgovorno novinarstvo, avtonomijo uredniškega in novinarskega dela ter pravico novinarjev do “ugovora vesti” • medijev, ki spoštujejo socialne in ekonomske pravice svojih zaposlenih • medijev, ki so odprti za različne skupine v družbi in jm ponujajo prostor javne razprave o njihovih potrebah in interesih • javnih medijev, ki so neodvisni od političnih in ekonomskih interesov – so od državljanov in za državljane • medijske politike, ki deluje v interesu državljanov in državljank– in ne (samo) v interesu lastnikov • aktivne javne politike, ki odpira nove prostore javne razprave in pomaga vzpostavljati neprofitni in nekomercialni medijski sektor

14. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE:BODIMO MEDIJI