Ali uporabniki zapuščajo knjižnice?

1. Ali uporabniki zapuščajo knjižnice? Martina Rozman Salobir Osrednja knjižnica Celje

2. Kaj nam povedo številke? • Ali izposoja v slovenskih knjižnicah pada? • Ali imamo podatke, ki nam dovolj natančno povedo, kaj se dogaja? • Kako se spreminjajo vzorci in načini uporabe knjižnic? • Kako dogajanje v okolju vpliva na delo knjižnice?

3. Spremembe • Bralne navade • Deleži časa, ki jih ljudje namenjajo spremljanju posameznih medijev • Spremembe v načinu pridobivanja informacij • Preživljanje prostega časa • Komuniciranje

4. Kaj se dogaja okrog nas? • Raziskava Public Libraries and the Information Society (Telematics for Libraries, 1997) • Vzorec: knjižnični sistemi 10 držav (Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Portugalska, Španija) • Ugotovitve: • upadanje uporabe tradicionalnih knjižničnih storitev • uporabniki zahtevajo informacijo in ne knjige, v kateri bi jo morali šele poiskati • porast referenčnih vprašanj • vprašanja so čedalje bolj specializirana in zahtevajo uporabo zunanjih (elektronskih) resursov • uporabniki potrebujejo veliko pomoči knjižničarjev pri eksploataciji mase informacij v različnih formatih

5. Velika Britanija • Od srede 80-ih let naprej izposoja pada (najbolj izp. leposlovnih knjig za odrasle), zmanjšuje se tudi uporaba drugih knjižničnih storitev. • 1997–2007; število izposoj padlo za 34%, število uporabnikov pa za 21% • Mediji: • “Libraries blamed for their own decline” (The Guardian, 18. 8. 2003) • “Libraries will be closed in 15 years” (Telegraph.co.uk, 4. 6. 2005) • “Does the decline in book lending spell the end for the public Library?” (The Independent, 16. 1. 2008)

6. Raziskava o razlogih “The decline in adult book lending in UK public libraries and its posible causes”(D. J. C. Grindlay, A. Morris) • Politika zmanjševanja javnih izdatkov: • zapiranje enot, • skrajševanje delovnega časa knjižnic, • zmanjšani proračuni za knjižnično gradivo • Višji standard prebivalstva • možnost koriščenja širokega spektra prostočasnih aktivnosti • možnost kupovanja knjig (konkurenca privlačnih sodobnih knjigarn) • Spremembe interesov in navad populacije • internet kot vir informacij in zabave • branje knjig in časopisov upada (raziskave!)

7. Druge države • Norveška: • Izposoja knjig pada, vendar je skupno število izposojenih enot v porastu. • Danska, Švedska: • Izposoja knjig pada, rast izposoje novih medijev ohranja skupno izposojo na približno enakem nivoju. • Finska: • Celotna izposoja je od 2002-2007 padla za 7%. • Nizozemska • Celotna izposoja je od 2001-2006 padla za 12%. • Avstrija • Izposoja v letu 2006 pade za 1,5% (pred tem več let neprekinjene rasti), število uporabnikov knjižnic raste. • Nemčija in Švica • Nihanja navzgor in navzdol, ni mogoče razbrati vzorca oz. trenda.

8. Slovenija? • Kazalniki delovanja celotne mreže javnih knjižnic 2000 – 2007 • Analiza vzorca 10 knjižnic v obdobju 2006 - 2007

9. Člani

10. Člani

11. Obiskovalci

12. Obiskovalci

13. Izposoja

14. Izposoja

15. Člani 2006 - 2007

16. Obisk zaradi izposoje na dom

17. Izposoja na dom – tipi gradiva

18. Izposoja na dom – vsebina g.

19. Zaključki • Vrsta kazalnikov kaže, da lahko pričakujemo trend padanja uporabe tradicionalnih knjižničnih storitev. • Padanje izposoje bo bolj izrazito na področju strokovnega gradiva. • Na podlagi podatkov, ki jih zbiramo, ne moremo ugotoviti, kaj se dogaja s posameznimi skupinami uporabnikov. • Nimamo izdelane metodologije za merjenje učinkov elektronskih storitev knjižnice