FORUM O PROSTOVOLJSTVU V BOLNIŠNICAH

1. FORUM O PROSTOVOLJSTVU V BOLNIŠNICAH Prostovoljci na Onkološkem inštitutu Tatjana Samec

2. Zloženka za uporabnike Želimo vam povedati, da smo čisto blizu vas - v glavni avli in v čakalnicah specialističnih ambulant stavb D, E in H Onkološkega inštituta – in res samo zaradi vas tu tudi prostovoljke, mlajše upokojenke in dijakinje srednjih šol, študentje različnih fakultet ter nekaj še redno zaposlenih posameznikov.  Svoje poslanstvo opravljamo iz srca in povsem prostovoljno, pa zato nič manj požrtvovalno.

3. Želimo vam pomagati predvsem: ko iščete osnovne informacije (kje je kaj, kdaj dela socialna služba ipd.) - me vam lahko večkrat pokažemo pot, vas usmerjamo, po potrebi tudi spremljamo, da se lažje orientirate po hiši … ko se sprašujete zase ali svoje bližnje o posameznih vrstah raka in o posameznih metodah zdravljenja, pa iščete prve informacije (o raku, pa o sistemskih oblikah zdravljenja nasploh, o obsevanju, kemoterapiji in kirurških posegih, o prehrani med boleznijo oz. zdravljenjem, o različnih možnih oblikah psiho-socialne pomoči, o spremljanju tistih, ki se jim življenje izteka…) - me vam za začetek lahko postrežemo nekaj brezplačnih osnovnih zloženk in brošur, ki so jih izdali na Onkološkem inštitutu (več in podrobneje pa se boste morali seveda pogovoriti zatem z zdravstvenim osebjem)…

4. če ste sami ali vaš svojec težje pokretni ali bolj slabotni, težko hodite in potrebujete roko v oporo, mogoče celo voziček ali ležišče, spremstvo ob negotovem koraku, pomoč pri urejanju formalnosti na okenčkih pred samim pregledom, morebitno pomoč pri oblačenju, mogoče le kozarec vode iz avtomata ali sendvič, kak brezplačen časopis za razvedrilo - me vam z veseljem ponudimo svojo tovrstno pomoč, po potrebi pa se povežemo tudi z drugim osebjem bolnišnice… • če imate kot spremljevalec pacienta, ki ga morate vmes za nekaj časa zapustiti, preden se spet vrnete ponj, problem, kako poskrbeti v vmesnem času zanj, ne oklevajte - me vas lahko razbremenimo te skrbi in mu delamo družbo, dokler se ne vrnete ponj….

5. če ste osamljeni, prestrašeni, se slabo počutite, ali pa si le preprosto želite bližino sočloveka, ki bi vam za hip prisluhnil, malo poklepetal z vami, vam bil v trenutno oporo, vas potolažil, vam kaj povedal iz morebitne svoje izkušnje, vas vzpodbudil, da ne vržete puške v koruzo, vas pospremil na kavo, se preprosto družil z vami, da bi vam čas čakanja na preglede in na ponoven prevoz domov hitreje minil … - me smo vam na voljo, da nas ogovorite in poprosite za kakršnokoli podobno uslugo, vas pa tudi same poiščemo in poskušamo nevsiljivo navezati stik z vami… • če bi se radi vključili v skupine za samopomoč različnim skupinam bolnikov z rakom (npr. gibanje Pot k okrevanju - za ženske po operaciji dojke, ILCO društvo - za osebe s stomo, ipd.) ali njihovim svojcem (npr. Slovensko društvo Hospic),

6. če bi radi prispevali kak prostovoljni prispevek različnim nevladnim organizacijam, ki pomagajo tem bolnikom (npr. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije), če razmišljate o tem, kako se včlaniti v razna bolniška društva in združenjas preventivnimi programi (npr. Združenje Europa Donna, Ljubljansko društvo za boj proti raku, ipd.) - me vam lahko ponudimo njihove predstavitvene zloženke, naslove, telefone, tekoče račune ipd., da se sami neposredno povežete z njimi in se odločite za obliko sodelovanja z njimi , • če se vam zdi, da se preveč vlečejo ure zdravljenja na oddelkih, ure čakanja na preglede, če so vam predolgi trenutki negotovosti pred rezultati izvidov, če se počutite vse slabše med daljšo kemoterapijo - mogoče vas lahko mlajši prostovoljci in prostovoljke na oddelkih za kratek čas zamotijo s pogovorom, vas razvedrijo z vključitvijo v kakšno skupinsko družabno igro, vam krajšajo čas skupnim reševanjem križank ipd., le pridružite se jim, odzovite se na njihova povabila, naredite korak stran od svoje bolečine, strahu, osamljenosti…

7. Običajno smo tu za vas vsak delavnik vsaj med 9.00 in 12.00, pogosto še dlje. Res pa je, da nas ni veliko, zato se včasih zdi, da nas sploh ni, ker spremljamo posamezne paciente naokrog po hiši, delamo družbo komu v čakalnicah, včasih pomagamo osebju pri internem prevozu pacientov - ne obupajte, vselej se vračamo v glavno avlo in v kotiček za prostovoljce, kjer nas obiščite, prijazno vas bomo sprejele in vam ustregle v vaših željah, če bo to le mogoče. Prizadevamo si, da bi nas bilo več - dela nam ne bo zmanjkalo, vaše zaupanje v nas in v moč solidarnosti pa bo lahko večje, naši stiki pristnejši in tako tudi medsebojno sodelovanje zato učinkovitejše!  Naj vam zato ne bo nerodno, da nas poprosite za pomoč, niti, da se odzovete na naše povabilo h klepetu… Vaše prostovoljke in prostovoljci