INTERVJU KOT METODA ZBIRANJA PODATKOV

1. INTERVJU KOT METODA ZBIRANJA PODATKOV Cvetka Bizjak

2. INTERVJU JE načrten, organiziran in neposreden pogovor med (praviloma) dvema osebama; ena (t. i. intervjuvar) ga usmerja k vnaprej določenemu cilju, druga (intervjuvanec) pa pri tem sodeluje. (Šali, 1981)

3. VRSTE • Strukturiran • Polstrukturiran • Nestrukturiran

4. S POLSTRUKTURIRANIM INTERVJUJEM PRODOBIVAMO PODATKE O: • Okoliščinah oz. kontekstu • Prepričanjih, mnenjih, stališčih, vrednotah • Globljih vidikih problema: o izkušnjah ljudi, njihovi motivaciji in načinu razmišljanja

5. ZNAČILNOSTI • zelo prilagodljiva tehnika za zbiranje podatkov, mnenj, za raziskovanje načinov razmišljanja in motivacije; • omogoča poglabljanje razumevanja problema; • zahteva veliko časa; • omogoča zbiranja podatkov na majhnem vzorcu ljudi; • zahteva spretnost (ki jo pridobimo z vajo); • uporabna pri manjših preglednih raziskavah in študijah primerov; • lahko jo kombiniramo z drugimi metodami.

6. VRSTE VPRAŠANJ • Odprta in zaprta vprašanja • Neposredna in posredna vprašanja • Splošna in konkretna • Konvencionalna in nekonvencionalna • Sugestivna in nesugestivna • Usmerjevalna vprašanja

7. ODPRTA Iščemo izčrpne odgovore Primerna zlasti na začetku pogovora “Kako doživljate vašo šolo?” ZAPRTA Iščemo kratke, zgoščene, točno določene odgovore Primerna v kasnejših fazah pogovora “Ali ste zadovoljni z vašo šolo?” ODPRTA IN ZAPRTA VPRAŠANJA

8. SPLOŠNA Primerna za začetek pogovora Spodbujajo aktivnost Manj tvegana So podlaga za konkretnejša vprašanja “Kaj menite o motiviranosti učencev za šolsko delo?” KONKRETNA So bolj tvegana So primerna za zbiranje konkretnih podatkov “Katere vaše učence bi označili kot nemotivirane za šolsko delo?” SPLOŠNA IN KONKRETNA VPRAŠANJA

9. TEHNIKA LIJAKA Pogovor začnemo z odprtimi in splošnimi vprašanji in ga razvijamo z vse bolj konkretnimi in zaprtimi.

10. NEPOSREDNA Bolj ekonomična Primerna, kadar ne pričakujemo odpora “Zakaj ne zaupate ravnatelju (staršem)?” POSREDNA Sprašujemo po kočljivih in neprijetnih dejstvih – pričakujemo odpor “Pripravimo teren” za soočanje z neprijetnimi temami “Zakaj mislite, da nekateri učitelji ne zaupajo svojim ravnateljem?” NEPOSREDNA IN POSREDNA VPRAŠANJA

11. USMERJEVALNA Olajšamo neprijeten odgovor Pokažemo mu, da nas njegova izjava ne bo presenetila ali prizadela “Ali se vam je že kdaj zgodilo, da vas je vedenje učenca tako prizadelo, da ste se spozabili in ga udarili?” SUGESTIBILNA So “odmev” misli, čustev in želja SPRAŠEVALCA SO PREPOVEDANA “Prav gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste se spozabili in udarili učenca?” USMERJEVALNA IN SUGESTIBILNA VPRAŠANJA

12. VSA VPRAŠANJA NAJ BODO: • Razumljiva, nedvoumna • Kratka, jedrnata • Taktna, za sogovornika sprejemljiva • Smotrna in spodbudna

13. PRIPRAVA INTERVJUJA • Glavna vprašanja: določajo osnovno strukturo pogovora – glavne teme B. Pomožna vprašanja: dopolnjujejo osnovno strukturo • Spodbujajo sogovornika, da govori - da lahko pove vse, kar želi • Spodbujajo poglabljanje in konkretiziranje ter napoved razvoja dogodkov v prihodnosti

14. SPODBUJANJE Sogovornik ne razume vprašanja (ponovitev, z drugimi besedami, na konkretnem primeru) Navede nekaj odgovorov in kaže pripravljenost nadaljevati (“Še kaj?”) Je končal, pa bi radi preverili še nekaj možnosti (specifična vprašanja) POGLABLJANJE Potrditev razumevanja Razjasnjevanje Razlaga (navajanje vzrokov) Opis povezav (kako je neka stvar povezana s tisto prej) Širitev razlage (navajanje novih povezav in podatkov) POMOŽNA VPRAŠANJA

15. PRIMER NAPOVED TEME: Katere teme obravnavate v prvi konferenci? GLAVNO VPRAŠANJE: Ali učenci to temo obravnavajo že v OŠ? POMOŽNA VPRAŠANJA: V katerem razredu jo obravnavajo? Kaj vse se naučijo v OŠ? Kako ugotavljate njihovo predznanje?

16. DELAVNICA Vsaka skupina naj pripravi kratek intervju, ki se nanaša na evalvacijo projekta. Vključite tudi vprašanja o sodelovanju z vami – z razvojnim timom Intervju naj bo namenjen zbiranju podatkov od učiteljev.

17. PRIPRAVA NA IZVEDBO • Dogovor z intervjuvanci: čas, kraj, trajanje, način beleženja pogovora (SNEMANJE???) • Priprava prostora: pogovor čez pisalno mizo je neprimeren • Priprava potrebščin za beleženje odgovorov (diktafon ..) • Priprava seznama vprašanj

18. POTEK INTERVJUJA • Dogovor z intervjuvancem • Sprejem • Sprostitev • Seznanjanje s ciljem pogovora • Motiviranje intervjuvanca za sodelovanje • Usmerjanje intervjuvanca k navajanju podatkov in izražanju stališč • Povzemanje • Zaključek

19. VODENJE POGOVORA • Spodbujanje ljudi, da govorijo • Usmerjanje pogovora iz ene teme na drugo • Ustavljanje govorjenja in spodbujanje razmišljanja • Vračanje pogovora nazaj na temo

20. NEBESEDNE TEHNIKE PREDNOST: Ne prekinjajo vsebine govorjenja. • Očesni stik • Drža telesa • Nebesedne geste: prikimavanje, kretnje … • Časovna razmejitev govorjenja: prekinjanje sogovornika • Ton glasu

21. BESEDNE TEHNIKE • Nedoločno pritrjevanje: razumem, aha … • Spodbudne pripombe: zanimivo, to vam rad verjamem … • Povzemanje: preverjamo razumevanje, podkrepimo povedano, usmerjamo pogovor k določeni temi, vračamo pogovor na temo • Molk: z njim spodbujamo govorjenje (preudarnost !!!)

22. PREHODI MED TEMAMI GLADKI: neopazen prehod na novo pogovorno temo. “No, to naju je pripeljalo do vprašanja …” POUDARJENI: nove teme ne moremo smiselno povezati s prejšnjo; preskok je smiseln. “S to temo sva zaključila, sedaj pa bi se morala pogovoriti še o …” NENADNI: pri sogovorniku preprečimo ali izzovemo napetost.

23. DELAVNICA Izpeljite pripravljeni intervju z enim od članov razvojnega tima iz druge šole. Udeleženci opazujejo: • predstavitev namena in motiviranje sogovornika • strukturo intervjuja (glavna in podvprašanja) • tehnike za spodbujanje govorjenja • tehnike za poglabljanje razumevanja • prehajanje med temami • nebesedno komunikacijo

24. OBDELAVA KVALITATIVNIH PODATKOV Cvetka Bizjak

25. ZNAČILNOSTI PODATKOV • So materializirane sledi dogodkov (rekonstrukcija). • Raziskovalec jih oceni kot pomembne. • Resničnost predstavljajo na selektiven način. • Karkoli je izbrano kot podatek, temelji na interpretaciji raziskovalca. • So statični – ne morejo se več razvijati.

26. ZATO • Previdnost pri zaključevanju (preliminarnost, hipotetičnost zaključkov)! • Nenehno ponovno raziskovanje in poglabljanje razumevanja!

27. TRI RAVNI PODATKOV 1.Neposredno opazovanje: relativno objektivni podatki o dogajanju Učitelj: “Peter, tvoj izdelek je slab.” 2.Pomen, ki je uveljavljen v dani kulturni sredini “Učitelj kritizira Petra.” 3.Osebni pomen Peter: “Učitelj me ne razume.”

28. ZATO • Poskusite zbrati čim več osnovnih podatkov (kaj je bilo storjeno ali rečeno). • Ugotovite, ali bi podobne drugostopenjske interpretacije napravili tudi drugi. • Interpretiranje nadaljujte tako, da poiščete več možnih interpretacij na tretjem nivoju.

29. TRIANGULACIJA Pomeni pogled na problem s treh različnih perspektiv: • z zornega kota različnih ljudi, • z uporabo različnih metod zbiranja podatkov, • z zbiranjem podatkov iz različnih primerljivih situacij. Povečuje veljavnost in zanesljivost rezultatov.

30. TEMELJNI PROCESI V ANALIZI PODATKOV NAMEN ANALIZE JE, PODATKOM PRIPISATI NEK POMEN. • “BRANJE” – priklic dogodka in izkušenj • IZBOR • načrt analize • pomembne ločimo od nepomembnih • združevanje podobnih v kategorije • razvrščanje različnih (analiza izjem) • poenostavljanje kompleksnih (analiza vzorca) • PREDSTAVITEV • enostavno branje • preglednost • INTERRETACIJA • ugotavljanje odnosov in povezav • oblikovanje teorije oz. modela, ki ustreza raziskovalni situaciji

31. 1. ANALIZA DNEVNIKA

32. 2. VKLJUČEVANJE CITATOV V INTERPRETACIJO - primer INTERPRETACIJA: Zelo učinkovit način spodbujanja pripravnikovega razvoja je sodelovanje z drugimi pripravniki. Lahko gre za poučevanje v tandemu, kolegialno hospitiranje ali skupne diskusije o problemih. CITAT iz refleksije pripravnice: “Še posebej je bilo zame dragoceno srečevanje s tistimi, ki so, prav tako kot jaz, na začetku svoje učiteljske poti in ki se, prav tako kot jaz, srečujejo s podobnimi ali pa kar z enakimi problemi. Sama sem tako postala samozavestnejša, saj sem spoznala, da nisem samo jaz tista, ki v kakšni situaciji ne vem, kako bi ravnala, in ki postavljam, po mojem mnenju, nepomembna vprašanja.”

33. 3. DELAVNICA – OBLIKOVANJE KATEGORIJ Odgovore učencev na spodnja vprašanja razvrstite v kategorije. • Kaj doživlja učenec med pogovorom? • Kako si razlaga učiteljev namen; kaj želi učitelj doseči s pogovorom? • Kaj želi učenec v tem pogovoru? • Kakšna je verjetnost, da bo učenec dogovor izpolnil? Utemeljite! • Kaj bi moralo biti v pogovoru drugače, da bi dijak bolj verjetno izpolnil dogovor?

34. 4. DELAVNICA – KODIRANJE GRADIVA (po Strauss in Corbinovi,1990 v Mesec, 1998) • Učiteljica: Peter, prosim pridi k tabli. • Peter: Zakaj spet jaz? • Učiteljica: Saj veš, da sva se dogovorila, da boš popravljal negativno oceno. Si se pripravil? • Peter: Nisem imel časa. • Učiteljica: Kaj si počel? • Peter: Učil sem se za drug predmet. • Učiteljica: Kdaj boš pripravljen? • Peter: Do naslednjič se bom naučil. • Učiteljica: Ta odgovor sem slišala že velikokrat. Če boš tako nadaljeval, ne boš izdelal razreda. • Peter: Res obljubim, da se bom pripravil. • Učiteljica: Ali imaš težave pri učenju? Morda želiš, da ti kdo od sošolcev pomaga? • Peter: Saj bom zmogel sam. • Učiteljica: Vseeno bi rada, da bi ti kdo pomagal. • Peter: Dobro, se strinjam. • Učiteljica: S kom pa se želiš učiti? • Peter: Z Janezom, ker sva dobra prijatelja. • Učiteljica: Janez bo v redu. On mi bo poročal, kdaj boš pripravljen popraviti oceno.

35. KORAKI • Označite gradivo • Opredelite teme, ki jih boste kodirali • Izberite dele teksta, ki so pomembni • Vsak izbran del teksta opišite z eno do tremi pojmi (s ključnimi besedami) • Iz pojmov oblikujte kategorije 1. reda • Iz kategorij 1. reda oblikujte kategorije 2. reda

36. PRIMER OPREDELITVE TEM KODIRANJA GRADIVO: dnevniki pripravnikov in mentorjev OPREDELITEV TEM Pripravniki: • Problemi =vsebine-kompetence o katerih piše • Načini reševanja = načini razvoja kompetenc Mentorji: • Teme pri delu s pripravniki • Strategije pomoči oz. razvoja kompetenc

37. PRIMER TEM R – razredništvo D – dokumentacija V – vedenje učencev T – timsko delo Š – poznavanje šole M – mentorjeve L – letni načrt učitelja komptence N – načrtovanje pouka I – izvajanje pouka Z – zakonodaja O – ocenjevanje znanja S – strokovni razvoj