IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV

1. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV • management materiala in zalog definiramo kot metodo in načela po katerih poteka v organizaciji dejavnost planiranja, organiziranja, usklajevanja in kontrole toka materiala skozi celotno organizacijo • upravljanje zalog je lahko centralizirano ali decentralizirano • prednosti centraliziranega: - izognemo se problemom porazdeljene odgovornosti - izognemo se konfliktom glede prioritet - odpravimo podvajanje dejavnosti - poenostavljeno je komuniciranje v organizaciji - funkcija je jasno opredeljena in razmejena - razvoj funkcije je samostojnejši - lažje dosegamo ekonomijo obsega • prednosti decentraliziranega: - večje so možnosti funkcijske specializacije - večja je fleksibilnost - primernejše, če organizacija geografsko razpršena 145

2. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV 1. PRESKRBOVALNA VERIGA = celotna dejavnost upravljanja z zalogami materialov in končnih proizvodov v organizaciji (preskrbovalna strategija organizacije) • preskrbovalna veriga obsega: 1. nakup in dostavo materialov in pol proizvodov 2. upravljanje zalog v organizaciji 3. planiranje dejavnosti v organizaciji 4. distribucijo in logistiko NABAVA • naloge nabave: 1. stalna preskrba z materiali in storitvami, vključno z ugotavljanjem potreb 2. vzdrževanje odnosov z dobavitelji in iskanje novih 3. zagotavljanje najboljše vrednosti nabavljenega glede na ceno 4.vodenje zalog z najvišjimi koristmi in najnižjimi stroški 5. vzdrževanje dobrega odnosa z drugimi funkcijami v organizaciji 6. razvijati postopke, zagotavljati osebje za doseganje teh ciljev • kriteriji uspešnosti: 1. stabilnost preskrbe 2. cene glede na kakovost 3. hitrost obračanja zalog 4. kratki dobavni roki 5. nizki stroški transporta 6. dobri odnosi z dobavitelji 7. učinkovita kontrola poslovanja 146

3. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV • prednosti centralizirane nabave: 1. možnost standardizacije glede količine, kakovosti, dostave… 2. dobivanje posebnih popustov 3. zmanjšanje administrativnih stroškov 4. specializacija nabavnega osebja 5. bolj natančne informacije 5. hitrejše in bolj učinkovito finančno poslovanje • pomanjkljivosti centralizirane nabave: 1. težave v komuniciranju znotraj organizacije (razpršenost enot) 2. počasno reagiranje na neobičajne potrebe enot 3. možna povečana odvisnost od dobaviteljev 4. možno povcčanje transportnih stroškov 147

4. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV • JIT nabava - samo kadar je nek material potreben in v količini, kot je potreben - spremembe v odnosu do dobaviteljev: * število dobaviteljev se zmanjša * prednost dobavitelji, ki prostorsko blizu kupcu * kupec pomaga dobavitelju, da postane in ostane cenovno konkurenčen * konkurenčni boj dobaviteljev večinoma le pri novih proizvodih * JIT filozofijo mora osvojiti tudi dobavitelj • metode za izbiro dobaviteljev - ABC metoda: * najpomembnejših 15% - 25% = A * najmanj pomembni 25% - 45% = C * ostali = C * zmanjšanje začnemo pri C, potem B in morda tudi A - ocenjevanje kakovosti dobaviteljev * najprej kriterije za ocenjevanje * ocenimo vse dobavitelje po vseh kriterijih * izberemo primerne, druge zamenjamo ali pomagamo k izboljšanju 148

5. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV 2. VZROKI ZA ZALOGE • zaloge različne učinke: stroški - varnost poslovanja • vzroki številni: a. zaradi ugodnih ekonomskih učinkov - zmanjševanje fiksnih stroškov na enoto dobave - neodvisnost delovanja posameznih strojev - stalno enaka raven proizvodnje - izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami b. zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov - nepričakovano povečanje povpraševanja - količinski popusti kupcu povečajo povpraševanje c. zaradi zmanjšanja tveganja - negotovosti v dobavnem sistemu - nepričakovane okvare v proizvodnji dobavitelja - razstave proizvodov (niso več uporabni za proizvodnjo) d. zaradi špekulativnih namenov 149

6. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV 3. VRSTE ZALOG • klasifikacije možne po različnih kriterijih • klasifikacija z vidika funkcije: a. zaloge surovin in sestavnih delov b. zaloge rezervnih delov, materialov za vzdrževanje, drobnega inventarja c. nedokončana proizvodnja (medfazne zaloge) d. zaloge dokončanih proizvodov e. varnostne zaloge (blažilne zaloge) f. ciklične zaloge (aktivne zaloge) g. signalne zaloge h. maksimalne zaloge i. zaloge v tranzitu j. špekulativne zaloge 150

7. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV 4. STROŠKI ZALOG 1. stroški vzdrževanja zalog - investicije v zaloge - skladiščenje - hranjenje zalog 2. stroški naročanja zalog - naročanje zunaj organizacije - naročanje znotraj organizacije 3. stroški premajhnih zalog - pomanjkanje končnih zalog - proizvodni sistem: ustavitev strojev, neizkoriščenost strojev, stroški dela - izjemna naročila 4. stroški spreminjanja kapacitet (sledenje povpraševanju s kapacitetami ne z zalogami 5. skriti stroški 151

8. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV 5. OBNAVLJANJE ZALOG • optimalno raven zalog sproža dve vprašanji: - kdaj naročiti dopolnitev? - kakšno količino naročiti? • modeli obnavljanja zalog: 1. sistem signalnih zalog: - določiti točko (raven signalnih) zalog, ko je treba naročiti obnovitev - velikost naročila navadno stalna, v enem svežnju - najenostavnejši je sistem dveh kontejnerjev: ko večji prazen - naročilo - manjši vsebuje zaloge potrebne za čas do ponovne dobave - prednost: niso potrebne posebne evidence 2. sistem naročanja v rednih intervalih: - v rednih intervalih - naročena količina = maksimalne z. - obstoječe z. - naročena kol. + poraba v dobavnem roku - časovne točke so stalne, spreminja se naročena količina 3. MRP sistem - za odvisno povpraševanje 152

9. IX. ZALOGE MATERIALOV IN PROIZVODOV • pogosto uporabna ABC metoda: A = zelo pomembni materiali, 15-20% števila, 70-80% vrednosti B = srednje pomembni, 30-40% števila, 15% letne vrednosti C = manj pomembni, 40-50% števila, 10% letne vrednosti - skrbno spremljati predvsem A • model ekonomične velikosti naročila EOQ = količina pri kateri so celotni stroški (vzdrževanja in naročanja) najmanjši - za izračun: * letna poraba D * stroški vzdrževanja ene enote zalog na leto C * povprečni stroški enega naročila S - izračunamo: * celotni letni stroški vzdrževanja zalog (TSC) * število enot na eno naročilo Q = EOQ - veliko omejitev za uporabo modela • prilagoditev modela EOQ za sočasno dobavljanje in porabo • prilagoditev modela EOQ za količinske popuste • določitev ekonomičnega obdobja naročanja 153

10. X. VZDRŽEVANJE 1. VZROKI IN CILJI • vzdrževanje je celota aktivnosti namenjenih ohranjanju zanesljivosti delovanja delovnih sredstev • obratovalna sposobnost delovnih sredstev se pri uporabi postopno zmanjšuje • vzroki obrabe: - fizična obraba zaradi sil, ki delujejo nanje med uporabo * kakovost delovnih sredstev samih * stopnja obremenitve * dolžina uporabe * usposobljenost operaterjev * raven vzdrževanja, popravljanja - staranje: fizično in ekonomsko - okvare in lomi - življenjski ciklus: * obdobje zagona - okvare pogostejše * obdobje normalnega obratovanja - relativno malo okvar * obdobje postopne izrabljenosti - vse več okvar 154

11. X. VZDRŽEVANJE • splošni cilji vzdrževanja:1. zagotavljati, da lomov in okvar delov. sredstev ni oz. jih je čim manj 2. zagotavljati, da so posledice lomov in okvar čim manjše 3. dosegati prejšnja cilja ob kar najnižjih stroških • učinki dvojni: povečuje obratovalno sposobnost - povzroča stroške • optimalna raven: kadar so celotni stroški najmanjši Stroški Celotni stroški Stroški preventivnega vzdrževanja Stroški popravil Obseg vzdrževanja Optimalna raven 155

12. X. VZDRŽEVANJE 2. UREJANJE VZDRŽEVANJA V ORGANIZACIJI • terotehnologija: celotna skrb za delovna sredstva 1. kaj vzdrževati • mora biti več koristi, kot je stroškov • vzdrževati ali zamenjati • enota vzdrževanja: - cel proizvodni sistem - posamezno delovno sredstvo (stroj) - del posameznega stroja = odvisno od povezanosti delov • tekoče: majhna dela; investicijsko: večja in velika popravila • organizacija mora definirati sistem vzdrževanja 156

13. X. VZDRŽEVANJE 2. vrste vzdrževanja • kontrolni pregledi (inšpekcija) - običajni, redni pregledi na določene razmike - namen: preveriti normalnost delovanja sredstva - moteče ker zahteva zaustavitev strojev - optimalno število je mogoče izračunati • servisni pregledi - rutinsko naravnavanje opreme, nastavitve.. - skupaj s kontrolnim pregledom • preventivno vzdrževanje - namen: popravilo preden pride do nujnega popravila, loma, okvare - ugodni učinki na daljše razdobje - sproti: zaustavitev, ko sredstvo normalno dela = strošek - nepotrebno? - včasih naprava kaže znake, da bo do okvare prišlo 157

14. X. VZDRŽEVANJE - prednosti: * vnaprejšnje planiranje poteka * optimalna izkoriščenost opreme za vzdrževanje * malo nepredvidenih zastojev in še ti kratki * boljša izkoriščenost proizvodnih kapacitet * okvara ne povzroči še drugih okvar v okolju * zmanjša se količina izmeta * podaljšana življenjska doba delovnega sredstva * produktivnost dela visoka - pomanjkljivosti: * precejšnji stroški * zamenjave strojev, ki še zmogljivi * precejšnje vzdrževalno osebje * zastoji v proizvodnji zaradi vzdrževanja - načrtovanje časovnih intervalov preventivnega vzdrževanja * odvisno od operativnih karakteristik stroja * preskrbi proizvajalec stroja * v obliki krivulj, ki kažejo verjetnost okvare po določenem obratovalnem času * tem lažje načrtovanje vzdrž., čimbolj je pojavljanje okvar predvidljivo 158

15. X. VZDRŽEVANJE • popravila (klasično vzdrževanje, vzdrževanje v sili) - ukrepanje, ko se pojavi okvara - pomanjkljivosti * nepričakovane prekinitve procesa * (poceni) okvare stroja lahko povzročijo druge, dražje * obraba stroja lahko povzroči proizvodnjo nekakovostnih izdelkov * skrajšuje se življenjska doba delovnega sredstva * vzdrževalno osebje je neenakomerno obremenjeno * produktivnost dela slabša - prednosti * v proizvodnji ni zastojev zaradi vzdrževanja * manj vzdrževalnega osebja * delovna sredstva izkoriščena do kraja * za mnoge stroje ni mogoče predvideti kdaj se bodo pojavile okvare in zato ni mogoče predvideti preventivnega vzdrževanja * včasih so deli tako poceni, da jih je ceneje zamenjati kot vzdrževati 159

16. X. VZDRŽEVANJE 3. organizacija vzdrževanja - vzdrževanje izvaja osebje, ki dela na delovnih sredstvih * uporabno za manjša vzdrževalna dela * operaterji morajo biti usposobljeni za vzdrževanje * manjši stroški - vzdrževanje izvaja posebna vzdrževalna služba * opravijo vsa vzdrževalna dela ali sodelujejo z operaterji * problemi: koliko osebja, usposobljenost, rezervni deli, orodja * zaposlitev vzdrževalcev, kadar ni vzdrževalnih del * konflikt vzdrževalci - operaterji - vzdrževanje opravijo zunanji vzdrževalci * predvsem za večja vzdrževalna dela * včasih pogojeno s strani proizvajalca, garancijski rok - vodenje evidenc o vzdrževanju za vsako sredstvo 160

17. X. VZDRŽEVANJE 4. zamenjava pokvarjenih delo • praviloma sestavina preventivnega vzdrževanja • če nepričakovane okvare: a. zamenjati le del, ki se je pokvaril (žarnica) b. zamenjati tudi vse sorodne dele c. zamenjati pokvarjeni del in še nekatere, ne pa vseh • zamenjava zastarele opreme - s staranjem se zmanjšuje zmogljivost stroja, rastejo stroški vzdrževanja - večajo se tudi stroški glede na nove, zmogljivejše naprave - odločitev o zamenjavi odvisna a. od sedanje opreme: b. od nove opreme: * starost * nakupna cena * sedanja in prihodnja prodajna vrednost * življenjska doba * prihodek v preostalem času delovanja * prodajna vrednost ob staranju * stroški prihodnjega obratovanja * dohodek, ki ga bo proizvedla * stroški obratovanja - izračun po modelih 161

18. X. VZDRŽEVANJE 3. TPM • razvili povezano z JIT proizvodnjo • praksa: okvare in lomi so posledica slabega vzdrževanja > stroški!! • glavni vzroki okvar: 1. neustrezno preventivno vzdrževanje - drago, zato naj ga v veliki meri opravijo operaterji - operaterje ustrezno usposobiti - posebna služba le večja vzdrževalna dela 2. obratovalna hitrost strojev je prevelika - stroji se manj kvarijo če obratovalna hitrost 80-90% 3. umazanija, olje in kemične poškodbe - veliko slabe kakovosti, ker olje, odpadki… v stroj 4. trčenja strojev, konflikti med zaposlenimi 5. neustrezna priprava stroja za proizvodnjo 6. napačno vstavljanje materiala v stroj ali napačna obdelava 162