REGULATIVA NA PODROČJU GRADBENIH PROIZVODOV

1. REGULATIVA NA PODROČJU GRADBENIH PROIZVODOV Ali morajo laboratoriji za preskušanje betona kalibrirati stiskalnico po SIST EN 12390-4?

2. NALOGA DRŽAVE • Država mora svojim državljanom jamčiti, da se pri gradnji objektov uporabljajo taki gradbeni proizvodi, ki so: • mehansko odporni in stabilni, • varni proti požaru, • neškodljivi za zdravje in okolje, • varni pri uporabi, • energijsko varčni in higienski.

3. Regulativa • Potrebna je presoja ustreznosti teh proizvodov – ugotavljanje skladnosti z zahtevami (regulirano področje). • Kriterije za posamezni gradbeni proizvod predpisujejo produktni standardi, na katere se zakonski predpisi sklicujejo in so tako obvezni za uporabo.

4. Zakonska podlaga • Direktiva EU 89/106/EEC Construction product directive (CPD) • bistvene zaheve za gradbene podukte s poudarkom na varnosti. • Podrobnejše zahteve: • harmonizirani standardi EU - objavljeni v uradnem listu EU • nacionalni standardi – kjerharmoniziranih še ni. • Harmonizirani evropski standardi: • pripravljeni po naročilu Evropske komisije za podporo bistvenih zahtev direktive

5. Slovenski zakon o GPro • Direktiva zavezuje vse članice EU, da uskladijo svojo zakonodajo z direktivo: • slovenski Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro,Uradni list RS, št. 52/00), • ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet in pomeni implementacijo evropske direktive za gradbene proizvode (CPD) 89/106/EEC.

6. Pravilnik • Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov: • Izdan na osnovi zakona v uradnem listu RS, št.54/2001 z dne 29.06.2001 • podrobneje podaja zahteve za potrjevanje skladnosti gradbnih proizvodov

7. HARMONIZIRANI EVROPSKI STANDARDI • Objava seznamov harmoniziranih evropskih standardov za gradbene proizvode v uradnih listih : • uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo. • http://www.uradni-list.si/files/RS_-2005-088-03790-OB~P001-0000.PDF

8. NEHARMONIZIRANI STANDARDI • Dodatno so objavjavljeni še neharmonizirani nacionalni standardi: • Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih in je njihova uporaba obvezna. • http://www.uradni-list.si/files/RS_-2007-049-02637-OB~P001-0000.PDF

9. SIST EN 206-1 • EN 206-1 Beton – 1. del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost • neharmoniziran standard • v EU sprejet po 15 letih usklajevanja leta 2000 • marca 2003 je Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) izdal ta standard v slovenskem prevodu • postal nacionalni standard z oznako SIST EN 206-1:2000. • objava v Uradnem listu (št. 29/2003): • uporaba v Sloveniji neobvezna v prehodnem obdobju (od 1. januarja 2003 do 1. januarja 2004) • uporaba obvezna po koncu tega obdobja.

10. STANDARD OPREDEJUJE • naloge izdajatelja specifikacije, proizvajalca in uporabnika betona. V njem so predpisane zahteve za: • osnovne materiale za beton, • lastnosti svežega in strjenega betona ter njihovo preverjanje, • omejitve za sestavo betona, • specifikacijo betona, • dostavo svežega betona, • postopke kontrole proizvodnje, • merila skladnosti in vrednotenje skladnosti

11. POVEZANI STANDARDI • Obvezni za uporabo so tudi standardi, na katere se standard SIST EN206-1 sklicuje: • standardi serije EN12390 za preskušanje strjenega betona • SIST EN 12390-1:2001, Preskušanje strjenega betona. Del 1, Oblika, mere in druge zahteve za vzorce in kalupe • SIST EN 933-2:2001: Preskusi geometričnih lastnosti agregatov – Preskusna sita, velikosti nazivnih odprtin • SIST EN 12390-4:2001, Preskušanje strjenega betona. Del 4, Tlačna trdnost, Specifikacija za stiskalnice.

12. IZVAJANJE – ODGOVORNOST • Za vsak gradbeni proizvod je odgovoren proizvajalec. • S standardom SIST EN206-1 je predpisan tudi sistem ugotavljanja skladnosti, ki je za beton 2+. • Sistemi ugotavljanja skladnosti so predpisani v pravilniku. Sistemi so označeni z 1+, 1, 2+, 2, 3 in 4 (1+ najzahtevnjši oz. najstrožji, 4 najmanj zahteven).

13. SISTEM POTRJEVANJA SKLADNOSTI 2+ • Sistem potrjevanja skladnosti 2+ nalaga proizvajalcu in imenovanemu organu vsakemu svojo vlogo:

14. Kdo je organ? • organ, vključen v potrjevanje skladnosti je akreditiran certifikacijski organ. • v Sloveniji IGMAT, IRMA, ZAG, AKTIM, IMK akreditirani pri SA kot certifikacijski organi • na osnovi akreditacije so pridobili imenovanje od ministrstva za gospodarstvo za kontrolni organ za področje gradbenih proizvodov.

15. AKREDITIRANI CERTIFIKACIJSKI ORGANI • Primer: izsek iz akreditacijske listine IRMA: • Primer odločbe IRMA: • Certifikacijski organ za izvajanje certificiranja kontrole proizvodnje v skladu z zahtevami tehnične specifikacije SIST EN 206-1:2003 za področje betona (sistem 2+) - ODLOČBA Ministrstva RS za gospodarstvo številka: 3210-5/2003-22 z dne 13.06.2005

16. Certifikat notranje kontrole proizvodnje • Certifikacijski organ je od ministrstva za gospodarstvo poblaščen za potrjevanje notranje kontrole proizvodnje pri proizvajalcih betona • Primer objave podatkov o certificiranem proizvajalcu betona:

17. Izgled certifikata notranje kontrole

18. Certificiraje proizvajalcev • certifikacijski postopek (kaj zahtevajo presojevalci od betonarne, ki se želi certificirati): • N.pr. IRMA ima dokument SP 8.1 Certificiranje kontrole proizvodnje, ki ga uporablja pri certificiranju betonarn: • vse zahteve za izvajanje kontrole proizvodnje, ki so podane v certifikacijski shemi, morajo biti zajete v poslovniku kontrole proizvodnje in dokumentih nižjega ranga

19. Poslovnik Poslovnik kontrole proizvodnje in sistemski postopki naj vsebujejo najmanj naslednja poglavja: • Uvod • Organizacijo • Odgovornosti, dolžnosti in pooblastila • Imenovanje predstavnika vodstva za kontrolo proizvodnje • Pregled delovanja kontrole proizvodnje s strani vodstva, ki mora obsegati: • analizo neskladnosti z zaključki, analizo reklamacij, analizo korektivnih ukrepov in njihovo uspešnost, primernost sistema kontrole proizvodnje in skladnost proizvodov.

20. Vodenje kontrole • Podizvajalci (vodenje pogodb za dela, ki jih opravljajo za kontrolo) • Preskrba z vhodnimi materiali oziroma poznavanje surovinskih materialov pri agregatih in nekaterih zidakih • Vodenje proizvodnje, ki mora obsegati: • Obvladovanje dokumentacije • navodila za vzdrževanje in nastavitev procesne opreme ter zapise o popravilih, proizvedenih količinah in okvarah, navodila za skladiščenje s karto skladiščnih površin, z načinom označevanja proizvodov in z načinom ločevanja posameznih sarž ter indentifikacijo vhodnih materialov,

21. Merilna in preskusna oprema 5. Kontrola in preskušanje 5.1 Splošno 5.2 Merilna in preskusna oprema 5.3 Pogostost in lokacije izvajanja kontrole, vzorčevanja in preskušanja (plani kontrol) 6. Obvladovanje zapisov 7. Obvladovanje neskladnih proizvodov 8. Transport in pakiranje 9. Usposabljanje osebja kontrole proizvodnje.

22. Rezultati preskusov, ki jih izvaja kontrola proizvodnje, morajo ustrezatizahtevam ustreznih produktnih standardov in specifikacijamproizvoda za nameravano uporabo. • V kolikor izvajalec pregleda ugotovi v sistemski dokumentaciji odstopanja, obvesti proizvajalca o ugotovljenih neskladnostih in zahteva korektivne ukrepe za dopolnitev dokumentov. • O pregledu dokumentacije vnese izvajalec pregleda svoje ugotovitve v zapisnik za pregled delovanja kontrole proizvodnje ustreznega gradbenega proizvoda

23. Proizvajalčeva izjava o skladnosti • Ko betonarna pridobi certifikat o skadnosti izvajanja notranje kontrole od certifikacijskega organa, mora za svoje proizvode: • izdati izjavo o skladnosti proizvoda z zahetvami • gradbenemu proizvodu priložiti dobavnico, iz katere je razvidna št. certifikata in izjava o skladnosti. • Tržna inšpekcija je pristojna za kontrolo nad dobavami gradbenih proizvodov do gradbišča, ko pa je enkrat proizvod na gradbišču (vgrajevanje) pa je to pristojnost gradbene inšpekcije.