Meščani in mesta

1. Meščani in mesta Medvedje Brdo, 25.-27. 11. 2011 Pripravila: Mateja Drnovšek

2. Nastanek mest na slovenskem • Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju. • Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo. • Tudi zaradi posebnih pravic določenih z zakoni so te naselbine in prebivalci predstavljali posebne od kmetijskega (agrarnega) okolja ločene skupnosti.

3. Posebnost primorskih mest • Primorska mesta (civitates) v Istri so veliko starejša od tistih v notranjosti in imajo naselitveno kontinuiteto z antiko. • Njihova ugodna lega na obali in stiki z Benetkami so pomenili pomembno prednost v razvoju trgovine. • Simbioza agrarnih in neagrarnih funkcij je bila značilnost primorskih mest. Antično mesto je bilo upravni center širokega agrarnega zaledja – primorska mesta so to lastnost obdržala tudi v srednjem veku.

4. OBLAST V PRIMORSKIH MESTIH • Do konca 13. stoletja se je razvilo mestno plemstvo (patriciat). • To plemstvo je bilo nosilec mestne uprave. • Problem, da se pri plemičih naslovi in funkcije dedujejo, torej so sinovi postali mestni upravitelji. Sposobnosti in zasluge niso pomembne. • Na celini je bila meja med meščanom in plemičem močno ločena, v Primorju pa je povezava mesta z agrarno okolico dala podlago za nastanek meščana plemiča.

5. MESTA V NOTRANJOSTI • V notranjosti je za meščansko naselbino – trg ali mesto – veljal tisti kraj, ki je imel: • najmanj pravico tedenskega sejma • njegovi prebivalci so bili svobodni ljudje • imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti

6. mesta  trg • Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja od trgov. • Imela so pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto.

7. ptuj • V zgodovini srednjeveških mest na Slovenskem ima poseben položaj. • Je edino celinsko mesto z naselbinsko kontinuiteto s pozno antiko. (Poetovio) • Mesta v notranjosti imajo mesto pravo (zakone) običajno zapisane v obliki privilegijev – Ptuj ima svoje mesto pravo zapisano v obliki obsežnega statuta (tako kot mediteranska mesta).

8. USTANAVLJANJE MEST • Ustanavljanje mest in trgov je bila izključna pravica vladarjev. • Kasneje to pravico dobijo tudi visoki plemiči. • Posameznim krajem so podelili ustrezne pravice – pravica do sejma, pravica do obzidja. • Zemljiški gospod, na katerem ozemlju je nastalo mesto, je postal mestni gospod.

9. POMEMBNEJŠA MESTA NA SLOVENSKEM • Skorajda vsa pomembnejša mesta na ozemlju današnje Slovenije so nastala v 13. stoletju. • Najpogosteje so nastajala: • na prometnih krajih, • ob razvalinah antičnih mest, • ob pomembnih gradovih visokih plemičev. • Kranjska: • Kamnik • Kranj • Ljubljana • Škofja Loka • Novo mesto • kasneje, zaradi turške nevarnosti (obzidja), med mesta povzdignejo naslednje trge: Krško, Kočevje, Višnja gora, Lož. • Štajerska: • Ptuj • Maribor • Slovenj Gradec • Celje

10. MEŠČANI • V fevdalni družbi so meščani predstavljali povsem novo družbeno skupino. • Bili so: • osebno svobodni, • opravljali gospodarsko dejavnost, ki je dovoljena le njim, • pravica do soupravljanja mesta. • Dolžnosti: • varovanje in obramba mesta - vzdrževanje obzidja.

11. KDO JE BIL MEŠČAN • Vsak prebivalec mesta še ni meščan. • Meščan je tisti, ki ima v mestu nepremičnino v obliki hiše in se preživlja z meščanskimi dejavnostmi. • To ni: plemstvo, duhovščina, uradniki, služinčad, Židje,berači, podložniki. MESTNI ZRAK OSVOBAJA – če je podložnik v mestu preživel leto in dan, ne da bi gospod zahteval njegovo vrnitev je le ta postal svoboden, ampak to ne pomeni, da je postal meščan!

12. Upravljanje mest • Dostop do članstva v vodilnih mestnih organih je bil v primorskih mestih odprt le patricijem. • V celinskih mestih so imeli dostop do glavnih mestnih organov le bogatejši plemiči – običajno trgovci. • 1. organ: mestni sodnik = zastopnik mestnega gospoda. • 2. organ: zbor (skupščina vseh meščanov) • Zbor je pod predsedstvom mestnega sodnika odločal o tekočih in sodnih zadevah

13. SESTAVA MEŠČANSTVA • Na slovenskem je bilo heterogeno (bi- oz. trilingvizem) • Dvojne migracije (iz vasi v mesto in iz mesta v mesto). • Kotel v katerem so se mešali različni etični elementi. Še posebej to velja za mesta v notranjosti, kjer se je mestno prebivalstvo oblikovalo na novo. • V Primorskih mestih so jedro predstavljali potomci predslovanskega romanskega prebivalstva.