390 likes | 1.58k Views
Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma. Vi{ nau~. sor. Mirjana [o{ol~eva. Alterirana mentalna sostojba i koma. [to e koma? Koi termini treba da se upotrebat za da se opi{e alteriran senzorium? [to predizvikuva koma?
E N D
Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma Vi{ nau~. sor. Mirjana [o{ol~eva
Alterirana mentalna sostojba i koma • [to e koma? Koi termini treba da se upotrebat za da se opi{e alteriran senzorium? • [to predizvikuva koma? • Difuzna bolest na dvete cerebralni hemisferi (metaboli~en problem) • o{tetuvawe ili kompresija na retikularniot sistem
Kako mo`at da se zapomnat pri~inite za koma ili alteriran mentalen status? TIPS T trauma, temperatura I Infekcija (CNS i sistemska) P Psihijatriski S Space-occupying lesions (udar, subarahnoidalno krvavewe, {ok) • AEIOU A Alkohol i lekovi E Endokrini, egzokrini, elektroliti I Insulin (dijabetes) O Oksigen (nedostatok), opijati U Uremija
Koi se va`ni podatoci od istorijata na bolesta na pacientot so alteriran mentalen status ili koma {to treba da se obezbedat? • po~etok na simptomi • Nevrolo{ki simptomi • Intoksikacija so alkohol ili lekovi • Trauma • Prethodni psihijatriski problemi • Minati zaboluvawa
Kako da se izvede kratko, direktno ispituvawe na fizi~kiot status na pacient so alterirana svest? • Ddg: strukturalni fokalni CNS lezii ili difuzni metaboli~ki procesi • Osnovno e dali postojat znaci na trauma? I dali ima simetrija vo spontanite dvi`ewa? • Brza proverka na mentalniot status: • Orientacija vo vreme, prostor i sprema li~nosti • Imeto na pretsedatelot(?) • Broewe od 20 sprema nazad
Kolku e va`no mereweto na temperaturata kaj komatozen pacient? • T: meningitis, sepsa, toploten udar, hipertireoidizam • T: hipoglikemija, adisonova kriza Abnormalna T = nevrogena pri~ina Koe e zna~eweto na drugite vitalni znaci? - da se proveri srcevata funkcija - vnimatelno da se izbrojat respiraciite - da se proveri krvniot pritisok - da se obezbedi kislorodna saturacija
[to e Cushing – ov refleks? • Definiraj dekortikacija i decerebracija • Dekortikacija = hiperekstenzija na nozete so fleksija na racete i zglobovite • Decerebracija = hiperekstenzija na gornite i dolnite ekstremiteti (pote`ok znak)
Koja informacija mo`e da se dobie od ispituvawe na o~ite kaj komatozen pacient? • O~ite treba da se ispitaat za pozicija, reaktivnost i refleksi • Psihogena koma • Intakten mozok • Metaboli~ka koma • okulocefali~en refleks (kuklini o~i) • okulovestibularen refleks (COWS)
Dopolnitelni ispituvawa • Pregled na ustata (laceracija na jazikot) • Inspekcija na skalpot • La`no pozitiven test na trepkawe • Miris na alkohol (Ddg) Koi RTG ispituvawa treba da se napravat kaj komatozen pacient?
Koi dijagnosti~ki testovi treba da se napravat kaj pacient so signifikantno alterirana sostojba na svest? • Glikoza test (korekcija na hipoglikemija) • Alkohol vo krv • Tesni pupili (narkotik) = naloxon i.v. • Kompletna krvna slika, elektroliti, urea, PO2, jetreni probi, amonium, karboksihemoglobin • Toksikolo{ki testovi (skapi)
Koga da se napravi CT sken? • Suspekcija za strukturalna lezija • Suspektna metaboli~ka koma koja se vlo{uva ili koja ne se podobruva so vreme Koga da se napravi lumbalna punkcija? □ suspektna CNS infekcija □ suspektna strukturalna lezija koja predizvikuva zgolemen intrakranijalen pritisok
Po postavuvaweto na Dg kako }e se tretira? • Simultano ispituvawe i tretman Brilijantna dijagnoza e beskorisna kaj mrtov pacient • - ABC so imobilizacija na vratnata ki~ma • intubacija pri apnea ili respiracii so napor, mo`nost • od aspiracija ili ↑ ICP • korekcija na hipotenzijata • tretman na hipoglikemijata so D50W • nalohon ako se opiodi vo pra{awe • antibiotik • pacient so ↑ ICP→ intubacija, hiperventilacija, • manitol 0.5 do 1g/kg i.v.
Kako mo`e so sigurnost da se ka`e deka se raboti za psihigena koma? • Napravi vnimatelno nevrolo{ko ispituvawe • Otvori gi kapacite (Bell-ov fenomen) • Podigni ja rakata i frli ja kon liceto • Ednostavni labor. Testovi (glikoza) • Iritacija bez bolni stimulusi (skokotkawe na nozete so pamu~e) • Ako ni{to ne pomogne primeni laden kalori~en test (prisustvo na nistagmus) • Primena na vodi~ za Psihijatriski tajni
SINKOPA • PREDSTAVUVA KRATKOTRAJNO GUBEWE NA SVESTA KOJA SE DOL@I NA TRANZITORNA ISHEMIJA NA CENTRALNIOT NERVEN SISTEM • KARDIOPATSKA SINKOPA-predstavuva klasi~en primer za sinkopa no zatoa e retka • Se odlkuva so kuso vremetraewe od 5-10 sek • MERKA • O2, postavuvawe na ravna podloga, so lesno potkrenata glava
KONSEKVENCI OD ZADOCNETO PREVZEMAWE NA MERKI ZA REANIMACIJA PRI NARU[UVAWE NA SVESTA OPSTRUKCIJA NA DI[NITE PATI[TA VENTILATOREN DISTRES (o{tetuvawe) HIPOOKSIJA ZAPIRAWE NA RABOTATA NA SRCETO HIPOOKSI^NO O[TETUVAWE NA MOZOKOT MENTALNI SEKVELI SMRT
SINKOPA OD NARU[EN SRCEV RITAM: • Syndrom Adams-Stokes (AURIKULO-VENTRIKULAREN BLOK) • po~nuva so ~uvstvo na vertigo, pad, gubewe na svest vo vremetraewe od 1-2 min • Puls-disritmi~en,se potvrduva so EKG (ponekoga{ kompletna disocijacija) • MERKA • O2, SLOBODEN DI[EN PAT, VENTILACIJA • srceva masa`a(100/min) • Nadvore{na elektrostimulacija (perkutana ili i.v. Pace macer)
VAZO-VAGALNA SINKOPA • REFLEKSNO NAGLO GUBEWE NA SVESTA KAKO REZULTAT NA PREDOMINACIJA NA Sy ili Psy AVTONOMEN NERVEN SISTEM, PREDIZVIKUVAJKI SRCEVA PAUZA ILI ZAPIRAWE, SO ILI BEZ PAD NA AKP • PRI^INI • bolka • strav • stres • MERKA: • Preventivno se dava Atropin 0,25 mg 2-4 pati dnevno • Legnuvawe na ramna podloga, elevacija na nozete nad nivo na srce • Ako svesta ne se vrati po dve minuti postapki ABCD
POMALKU ^ESTI VIDOVI NA SINKOPA • Post-traumatska sinkopa • Ortostatska hipotenzija • Tu fossae cranii posterior • Cerebralna ishemija
AGITIRANOST • SOMATSKA AFEKCIJA • EPILEPTI~NA KRIZA • ETILIZAM • AKUTNA INFEKCIJA ( hipertermija, dehidratacija, metabolna) • INTOKSIKACIJA • PSIHIJATRISKA AFEKCIJA • konfuznost, • delirium, • manija~nost • NEVROLO[KA AFEKCIJA • histerija • anxiosnost
Koi se pri~inite na sinkopa i kako mo`at da se zapomnat • HEAD, HEART, VESSELS
Dali mozo~nite udari pretstavuvaat sinkopa? • Vertebrobazilarnata insuficiencija mo`e da se pojavi kako sinkopa so znaci za mozo~no o{tetuvawe ili mozo~na disfunkcija kako ataksija, diplopija ili vertigo • Mozo~ni udari rezultat na bolest na karotidnata arterija retko predizvikuvaat sinkopa, se pojavuva fokalen nevrolo{ki deficit
Po~etno itno zgri`uvawe na pacient so sinkopa: terapevtski prioriteti • Proveri vitalni znaci i obezbedi ABC • O2, i.v. linija, monitoring na TA (kaj pacienti so: alterirana mentalna sostojba, gradna bolka dispnea, abdominalna bolka, ili istorija za srceva bolest • Ispituvawe na bilo kakva travmatska povreda kako rezultat na padot (kaj postari; trauma na glava)
Ponatamo{ni ~ekori: • da se zeme dobra anamneza, da se napravi detaqen pregled, EKG, selektivni testovi • Koi komponenti od anamnezata se najva`ni? • Slu~uvawa neposredno pred sinkopata: • Grub po~etok na gubitok na svesta so kratok (5 sek) prodrom: jak indikator za srceva pri~ina (poremetuvawe na ritamot) • Vazovagalna sinkopa: opomenuv~ki znaci na za{emetenost, prozevawe, gadewe i se slu~uva za vreme na nekoj psihosocijalen stres (kopne`), hipovolemija pri nedovolno te~nosti, melena, ili te{ko vaginalno krvavewe
Sinkopa po ka{lawe, vrtewe na glavata, defekacija, goltawe sugerira za situaciona sinkopa • Treba da se odredat prethodni epizodi na sinkopa (na pr. subclavian steal syndrome) i rizikot od srcevi faktori • Familijarna anamneza za nenadejna smrt: sugestija za dolg Q-T Syndrome • Mnogu lekovi mo`at da predizvikaat sinkopa: interreakcija (na pr. viagra i nitrati)
Kako }e znae{ deka ne se raboti za udar? • Dobro e da ima svedok, no ne e dostapen sekoga{ • Oporavuvaweto od sinkopa e brzo, dodeka pri udar, budeweto e bavno, so prolongirana konfuzija ili postiktusna sostojba • Pri aritmii i vazovagalni sinkopi: miokloni~ki dvi`ewa (mo`e da se pome{a so udar) • Otsustvo na anjonski gap vo krvta vo prvite 30 min od slu~kata ili nepostoewe na postiktusna sostojba e argument protiv pogolema motorna odzemenost • Lateralno griznuvawe na jazikot e visoko specifi~en za golemo motorno odzemawe
[to zna~i direkten fizikalen pregled? • Da se koristi HEAD, HEART, VESSELS • Sinkopa (aortna stenoza ili hipertrofi~na kardiomiopatija: slab puls, sistoli~no `uborewe, ili promena na `uboreweto so Valsalva) • Da se pregleda glavata (trauma, hematomi i fokalni nevrolo{ki znaci) • TA na dvete race (subclavia steal Sy) • IMPERATIV: Kompleten nevrolo{ki pregled
Na kogo mu e potrebna masa`a na sinus caroticus? • Integralen del za tretman na sinkopa? • Rizik: pacienti so bolen sinus Sy, postari od 75 g., intoksikacija so digitalis • Retko mo`e da predizvika tranziten ili permanenten nevrolo{ki deficit Po i.v. linija, kardijalen monitoring + atropin: masa`a na desen karotiden sinus za 10 sek Pozitiven test: asistolija podolga od 3 sek ili pad na TA > 50mmHg
Laboratoriski testovi? • Rutinski lab. testovi: bez zna~ewe • Hematokrit: anemija • Test za bremenost KOJ IMA POTREBA OD EKG? □ skoro site pacienti so sinkopa (50% so abnormalen, a kaj samo 5% e pri~ina) □ da se bara znaci za ishemija, infarkt, aritmii, dolgi Q-T intrevali i abnormalnosti vo sprovodlivosta Leva ventrikularna hipertrofija=klu~ za aortna stenoza, hipertenzija ili kardiomiopatija
Ako ne se postavi dijagnoza so osnovna evaluacija, ponatamo{no testirawe so ehokardiografija ili holter ili stres test e potreben kaj: • Pacienti so neobjasniva sinkopa a imaat suspektna organska srceva bolest (EKG, postari od 60 g.) Koi se opcii za ambulatoren kardijalen monitoring? Holter (4% aritmija, a 15 % isklu~uva aritmii)
Pacienti so visok rizik: • Signifikantni srcevi rizi~ni faktori • Sinkopa pri ve`bawe • Vozrast > 60 g • Rekurentna neobjasneta sinkopa • Kongestivna srceva slabost • Anamneza za aritmii ili ihemija Pacienti so kardijalna pri~ina za sinkopa vo poslednite 5 godini imaat mortalitet od 50% i ~esto umiraat odedna{
Pacienti so nizok rizik: • Vozrast < 30 g • Anamneza za vazovagalna sinkopa Koj e najdobar kandidat za elektrofiziolo{ki studii? Pacient so strukturalna srceva bolest, so rekurentna neobjasniva sinkopa (tretmanot na otkrienite abnormalnosti e uspe{en)
Kontroverzi: Dali ortostatskite vitalni znaci se korisni vo evaluacijata na sinkopa? • Da: ortostatska hipotenzija e povrzana so gubitok na volumen ili avtonomna insuf i zgolemen rizik od pad i sinkopa. Puls > za 30/min = 20% gubitok na krv • Ne: parametrite na ortostatska hipotenzija ne se dovolno nitu senzitivni, nitu specifi~ni. Pad na TA od 20 mmHg ima samo 29% senzitivnnost i 81% specifi~nost za 5% deficit na te~nost Kaj normalno euvolemi~ni pacienti postari od 65 g, 25% se la`no test pozitivni
Vertigo i za{emetenost • WADAO = weak and dizzy all over Koi tri sistemi go reguliraat ekvilibriumot i prostornata orientacija? • Vizuelniot sistem • Proprioceptivniot sistem (zadnite rogovi, tetivite, zglobovite i muskulite) • Vestibularniot sistem (labirintot, VIII kranijalen nerv, mozo~nosto steblo i cerebelumot)
Terapevtski priod kon pacient so za{emetenost: • Opis od strana na pacientot, okolnosti, percepcija za odnosot na teloto vo prostorot Za{emetenost= 6 kategorii: • Vertigo (periferno i centralno) • Presinkopalna za{emetenost • Hipoglikemi~na za{emetenost • Psihofiziolo{ka za{emetenost • Za{emetenost predizvikana od lekovi • dizekvilibrium
Kako se razlikuva vertigo od za{emetenost • Vertigo = iluzija ili senzacija na dvi`ewe kade {to go nema (vrtewe, kru`ewe, brzo vrtewe, ni{awe...); epizodi~no (gadewe, povra}awe, tinitus, bolka vo okoto, abd. gr~evi) • Za{emetenost = nespecifi~en termin (nevoobi~aeni simptomi, nemo}, vrtoglavica, vrtewe vo glavata, nepostojanostneramnomernost); voobi~eno perzistentna, so polesni pridru`ni simptomi