ZGRADBE IN POŽAR 3. DEL DOLOČITEV ODMIKOV STAVB doc. dr. Domen Kušar november 2011

1. ZGRADBE IN POŽAR 3. DELDOLOČITEV ODMIKOV STAVB doc. dr. Domen Kušarnovember 2011

2. PRENOS POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE

3. PRAVNE OSNOVE Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS 3/07). Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07)m ed drugim opredeljuje naslednjo zahtevo varstva pred požarom: Širjenje požara na sosednje objekte (3. člen): “Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Ločilne stene skupaj z vrati, okni in drugimi preboji med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Med posamezne stavbe štejejo tudi dvostanovanjske stavbe in vrstne hiše.” Tehnična smernica TSG – 1- 001:2010 Požarna varnost v stavbah. Smernica SZPV 204 - požarnovarnostni odmiki med stavbami.

4. Relevantna meja je: - linija meje sosednje parcele drugega lastnika - sredina javne ceste, železnice, reke ali druge naravne ovire, ki trajno onemogoča gradnjo POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA Odmiki med stavbami na isti parceli ali parcelah istega lastnika se določajo z odmiki od navidezne meje. Navidezna meja določa relevantno mejo za novo stavbo. Odmiki od relevantne meje se načeloma meri od zunanjega sloja fasade stavbe. Izjeme so veliki napušči, balkoni in nadstreški.

5. POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA PARCELNA MEJA ZGRADBA CESTA

6. Relevantna meja za steno C, ker je kot med steno C in mejo parcele manjši od 80° POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA PARCELNA MEJA Relevantna meja za steno D, ker je z njo vzporedna Meja parcele je relevantna meja za steno B, ker sovpada s steno B C B ZGRADBA D A CESTA Relevantna meja je sredina ceste, železnice, reke…

7. Navidezna meja, ki se določi na osnovi zahtev za odmik relevantne meje obstoječega objekta B (istega lastnika) POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA PARCELNA MEJA PARCELNA MEJA NOVA ZGRADBA A OBSTOJEČA ZGRADBA B Odmik, skladen z zahtevami za odmik relevantne meje od zgradbe B Odmik, skladen z zahtevami za odmik relevantne meje od zgradbe A

8. Zunanja stena mora imeti požarno odpornost najmanj (R)EI 60, da izpolnjuje zahteve po preprečevanju prenosa požara med stavbami. Če je stavba oddaljena manj kot 1 m od relevantne meje, mora biti zunanja stena odporna proti požaru z obeh strani (notranje in zunanje) Če je stavba oddaljena med 1 in 5 m mora biti požarna odpornost zunanje stene najmanj (R)EW 60, pri odmiku več kot 5 m pa (R)E 60. Če je odmik stavbe od relevantne meje večji od višine stene in večji od 10 m, ni požarnovarnostnih zahtev za zunanjo steno. Če ima stavba vgrajene šprinklerje, je odmik lahko enak najmanj polovici višine zunanje stene zgradbe oz. najmanj 5 m. Višino strehe se prišteva k višini stene, in sicer 1/3 pri naklonu do 70° in celotno višino pri večjem naklonu. V požarno odpornih stenah so dovoljene požarno nezaščitene površine kot so: okna, vrata, gorljiv obložni material (debeline več kot 1 mm)… Izjeme so navedene v TSG-ju. POŽARNA ODPORNOST ZUNANJIH STEN STAVBE

9. METODA 1: - Uporabljati se jo sme samo za stanovanjske stavbe, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje • Stavba ima lahko največ 3 nadstropja • Fasada proti meji pa ne sme biti daljša od 24 m. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 2: - Uporabljati se jo sme za vse vrste stavb, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje • bruto tlorisna površina ne sme biti večja od 2000m2 • Požarni sektor ne sme biti višji od 10 m (izjema so garažne hiše) Metodi 1 in 2 nista dovoljeni takrat ko: • je gostota nezaščitenih površin lokalno velika • nezaščitene površine niso enakomerno porazdeljene po fasadi • so nezaščitene površine zelo oddaljene med seboj • - razdalja obravnavane fasade do relevantne meje ni po vsej dolžini enaka METODA 3 – Smernica SZPV 204: - uporablja se jo lahko za vse vrste stavb

10. METODA 1: Največja skupna požarno nezaščitena površina se določi v odvisnosti od minimalnega odmika po spodnji tabeli. Vmesne vrednosti se lahko interpolirajo. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN *Če je odmik stavbe od relevantne meje manjši kot 1 m in požarna obremenitev požarnega sektorja ki meji na steno manjša od 250 MJ/m2 so na steni dovoljene naslednje nezaščitene površine: - velikosti 1x1 m (lahko tudi več odprtin znotraj 1 x 1), če so oddaljene več kot 4 m, - velikosti 0.1 m2, ki so od ostalih nezaščitenih površin oddaljeni vsaj 1.5 m .

11. METODA 2: Največji odstotek požarno nezaščitenih površin dobimo tako, da vsoto vseh nezaščitenih površin v steni delimo s površino pravokotnika, ki jih očrtuje in množimo s 100. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

12. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami • RAZVRSTITEV STAVB • 1.Skupina: toplotno sevanje iz vsake požarno nezaščitene površine se predpostavlja kot 84 kW/m2 (požarna obremenitev manjša kot 800 MJ/m2): • - CC-SI 11 – stanovanjske stavbe • CC-SI 121 – gostinske stavbe • CC-SI 122 – upravne in pisarniške stavbe • CC-SI 126 – stavbe splošnega družbenega pomena • CC-SI 1272 – stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe • CC-SI 1273 – kulturni spomeniki • CC-SI 1274 – druge nestanovanjske stavbe METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN • 2.Skupina: toplotno sevanje iz vsake požarno nezaščitene površine se predpostavlja kot 168 kW/m2 (požarna obremenitev večja kot 800 MJ/m2): • - CC-SI 123 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti • CC-SI 124 – stavbe za promet in elektro. komunikacije • CC-SI 125 – industrijske in skladiščne stavbe • CC-SI 126 – nestanovanjske kmetijske stavbe

13. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami UPORABNOST METODE To metodo uporabljamo za izračun odmikov med stavbami v naseljih, kjer je prostora manj. Pri izračunu je potrebno upoštevati najbolj neugoden primer oziroma največje toplotno sevanje iz goreče stavbe. Vsak odmik stavbe je potrebno narediti posebej! METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN • POTEK METODE: • Določitev požarno nezaščitenih površin • Določitev referenčne ravnin • Določitev najmanjšega pravokotnika v referenčni ravnini, ki zajema projekcijo vseh relevantnih požarno nezaščitenih površin • Določitev odmika od referenčne ravnine do relevantne meje • Dodatni izračuni v posebnih primerih

14. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV POŽARNO NEZAŠČITENIH POVRŠIN Požarno nezaščitene površine so: - okna, vrata, druge površine z manjšo požarno odpornostjo, kot je zahtevana - katerikoli del zunanje stene z manjšo požarno odpornostjo, kot je zahtevana - površina strehe, če je naklon večji od 79 in ima streha manjšo požarno odpornost, kot je zahtevana za zunanjo steno - katerikoli del stene, ki ima oblogo iz gorljivega materiala razredov B-s3, d2, C, D ali E, debeline več kot 1 mm. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

15. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV REFERENČNE RAVNINE Referenčna ravnina je običajno zunanja stena stavbe. Pri stavbah s razgibano zunanjo steno se za referenčno ravnino izbere najbolj izpostavljeni del stene in se nanjo projicirajo vse požarno nezaščitene površine. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN Referenčna ravnina Poglobitev, manjša od 1.5 m

16. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV REFERENČNE RAVNINE To okno in vsa okna, ki so vzporedna s tem oknom se ne upoštevajo v izračunu, ker oklepajo z referenčno ravnino kot, večji od 80° METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN Na referenčno ravnino ni potrebno projicirati nezaščitenih površin, ki z referenčno ravnino oklepajo kot večji od 80° Če je relevantna meja znana, je referenčno ravnino smiselno izbrati tako, da je vzporedna z relevantno mejo! Več kot 80° Referenčna ravnina Širina očrtanega pravokotnika Relevantna meja

17. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV OČRTANEGA PRAVOKOTNIKA Pri določitvi najmanjšega pravokotnika, ki zajema vse relevantne požarno nezaščitene površine je potrebno upoštevati tri vidike: 1. Površina očrtanega pravokotnika je površina pravokotne projekcije vseh požarno nezaščitenih površin zunanje stene stavbe požarnega sektorja. Če je celotna stavba en požarni sektor, to velja za celotno stavbo, drugače se višina in širina očrtanega pravokotnika določi glede na požarni sektor, ki predstavlja največjo nevarnost za prenos požara (npr. ima največ nezaščitenih površin). 2. Višina in širina se določata v stopnjah po 3 m. Višina in širina sta tako lahko 3, 6, 9, 12 m… 3. Skupno površino požarno nezaščitenih delov stene delimo s površino očrtanega pravokotnika in nato pomnožimo s 100. Dobimo odstotek požarno nezaščitenih površin, ki ga nato uporabimo v tabeli. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

18. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV OČRTANEGA PRAVOKOTNIKA – PRIMERI 1. Stavba ni razdeljena na požarne sektorje. Referenčna ravnina sovpada z zunanjo steno stavbe. Očrtan pravokotnik zajame vse nezaščitene površine. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

19. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV OČRTANEGA PRAVOKOTNIKA – PRIMERI 2. Stavba ni razdeljena na požarne sektorje. Zgornje nadstropje ima gorljivo oblogo, spodnja stena ima zadostno požarno odpornost. Referenčna ravnina sovpada z zunanjo steno stavbe. Očrtan pravokotnik zajame vse nezaščitene površine METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

20. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV OČRTANEGA PRAVOKOTNIKA – PRIMERI 3. Stavba ni razdeljena na požarne sektorje. Stena ima zadostno požarno odpornost. Referenčna ravnina sovpada z zunanjo steno stavbe. Očrtan pravokotnik zajame vse nezaščitene površine METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

21. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV OČRTANEGA PRAVOKOTNIKA – PRIMERI 4. Stavba je razdeljena na požarne sektorje. Referenčna ravnina sovpada z zunanjo steno stavbe. Očrtan pravokotnik zajame vse nezaščitene površine enega požarnega sektorja. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN 12 m 10 m 3 m 1.5 m Zaščiteno stopnišče

22. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV ODMIKA REFERENČNE RAVNINE OD RELEVANTNE MEJE Odmik določimo s pomočjo tabele glede na različne višine in širine očrtanega pravokotnika in glede na deleže požarno nezaščitenih površin. Odmik je odvisen od: - namembnosti stavbe (požarne obremenitve znotraj stavbe), - referenčne ravnine Če je delež nezaščitenih površin med dvema vrednostma iz tabele, lahko odmik določimo z interpolacijo! Postopek določevanja je potrebno narediti za vse strani stavbe. Če se odmiki prekrivajo, je potrebno upoštevati največji izračunani odmik! METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN

23. METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV ODMIKA REFERENČNE RAVNINE OD RELEVANTNE MEJE METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN P P P Referenčna ravnina Relevantna meja P Projekcija nezaščitenih površin

24. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV MINIMALNEGA ODMIKA 4. Stavba je razdeljena na požarne sektorje. Referenčna ravnina sovpada z zunanjo steno stavbe. Očrtan pravokotnik zajame vse nezaščitene površine enega požarnega sektorja. IZRAČUN Velikost očrtanega pravokotnika: 9 m x 6 m = 54 m2 Izračun nezaščitene površine: 12 oken po 2,25 m2 = 27 m2 Delež nezaščitenih površin: 27 m2 / 54 m2 x 100 = 50 % Iz tabele dobimo minimalni odmik ki znaša: 5 m (3 m za stavbe iz prve skupine) 9 m 6 m 5 m Razdalja določena glede na tabelo

25. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami

26. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV MINIMALNEGA ODMIKA Primer določitve minimalnega odmika po celotnem obsegu stavbe. Vse šrafirane stene so požarno odporne! Razdalja določena glede na tabelo 9 m 5 m 5 m Razdalja določena glede na tabelo

27. METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 3 – Smernica SZPV 204 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami DOLOČITEV MINIMALNEGA ODMIKA – PRIMER STENE Z RAZLIČNO KONCENTRACIJO POŽARNO NEODPORNIH POVRŠIN (stavba sodi v prvo kategorijo). Delež požarno nezaščitenih površin v pravokotniku ABCD je 30 %. V tabeli odčitamo pri višini 9 m in širini 21 m in 30 % nezaščitenih površin minimalni odmik 3.5 m. Pravokotnik BCFE (7 m x 9 m), kjer so požarno nezaščitene površine koncentrirane je potrebno obravnavati posebej! Iz tabele dobimo za pravokotnik (9 m x 9 m) in 100 % nezaščitenih površin zahtevan odmik 6 m. Rezultat predstavlja kombinacija obeh odmikov! FASADA E B A 21 m 30 % NEZAŠČITENIH POVRŠIN 7 m 9 m C D F TLORIS 3.5 m 6 m Razdalja določena glede na tabelo

28. DODATNA LITERATURA METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN Smernica SZPV 204 - požarnovarnostni odmiki med stavbami, http://www.szpv.si/doc/smernice/SZPV_204.pdf