Oblike (vidiki) revščine absolutna revščina relativna revščina subjektivna revščina

1. Nada Stropnik in Nataša KumpREVŠČINA IN MATERIALNA DEPRIVACIJA STAREJŠEGA PREBIVALSTVA“Ustavimo revščino takoj!”, otvoritveni dogodek ob Evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti, Ljubljana, 12. 2. 2010 Ta prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta "Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva" (projekt št. V5-0462) ki ga v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" s pogodbo št. 1000-08-280462 financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Poleg tega temelji tudi na rezultatih raziskave, izvedene v okviru projekta "Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU” - AIM, ki ga Evropska komisija financira v 6. raziskovalnem okvirnem programu s pogodbo št. SP21-CT-2005-513748.

2. Oblike (vidiki) revščine absolutna revščina relativna revščina subjektivna revščina socialna izključenost (nezmožnost uživati splošni napredek družbe) materialna deprivacija (oz. gmotna prikrajšanost) multipla deprivacija (nizek dohodek + deprivacija v življenjskem stilu + subjektivno občutena revščina)

3. Absolutna revščina Denarna socialna pomoč januarja 2010: 53.164 prejemnikov (za 73.961 upravičencev, od tega 58.110 odraslih in 15.851 otrok) približno 3% prebivalstva Slovenije povprečna višina: 230 EUR Decembra 2009: 58% prejemnikov ni imelo nobenega lastnega dohodka 70% jih je bilo brezposelnih 27% jih je bilo mlajših od 27 let, 43% starih 27-45 let, 24% starih 46-59 let, 6% starih 60 let in več

4. Relativna revščina Kaj vsebinsko pomenijo uradne številke o stopnji tveganja revščine? Ali so podatki za različne države med seboj primerljivi? opredelitev razpoložljivega dohodka: različni viri denarnega dohodka in dohodek v naravi (lastna proizvodnja in druge nedenarne oblike dohodka, npr. bonitete) ekvivalenčna lestvica opredelitev praga revščine

5. Viri podatkov: Ankete o porabi gospodinjstev (APG) APG 1997–1999: 11.693 oseb APG 1999–2001: 11.351 oseb APG 2001–2003: 10.556 oseb APG 2003–2005: 10.146 oseb APG 2005–2007: 9.826 oseb Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC 2005) 24 držav članic EU (razen Malte, Bolgarije in Romunije) mlajše osebe: 16-54 let (“manj kot 55 let”) starejše osebe: 55 let in več vsi: 16 let in več Razpoložljivi (neto) dohodek; OECD ekvivalenčna lestvica Meja relativne revščine: 60% mediane razpoložljivega dohodka

12. V letih 2005–2007 se je v primerjavi z leti 2001–2003 stopnja tveganja relativne revščine vseh oseb v Sloveniji zvišala, bolj med osebami, starimi 55 let in več, kot med osebami, starimi 16-54 let. V letih 2005–2007 se je relativna revščina tudi poglobila, kar je razvidno iz spremembe smeri sprememb, ki smo jim bili priča v obdobjih 2001-2003 in 2003-2005. Sprememba se sicer bolj kaže v smeri krivulje kot v sami vrzeli revščine.

13. TODA: Obseg relativne revščine jepo definiciji posledica porazdelitve dohodka in pravzaprav sam po sebi ne pove ničesar o tem, kako revni so ljudje. Ljudi opredelimo za revne, ne da bi ocenili absolutno raven njihovega razpoložljivega dohodka (v primerjavi z življenjskimi stroški). To, da s svojimi prihodki z velikimi težavami shaja le tretjina relativno revnih oseb, s težavami pa še dodatna tretjina, potrjuje, da biti relativno reven še zdaleč ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu.

14. Prag relativne revščine narašča ali pada s spremembo splošne ravni dohodkov, saj le-ta vpliva na mediano. Če se splošna dohodkovna situacija izboljša, toda bolj premožni pridobijo več kot manj premožni, se bo prag revščine zvišal in bo stopnja relativne revščine višja, čeprav bodo tudi manj premožni živeli bolje kot prej. In obratno, če se splošna situacija poslabša, toda bolj premožni izgubijo več kot manj premožni, se bo prag revščine znižal in bo stopnja relativne revščine nižja, čeprav bodo manj premožni živeli slabše kot prej.

15. Materialna deprivacija Kaj pomeni biti materialno depriviran? zamujanje plačil zaradi finančne stiske finančna nezmožnost privoščiti si določene dobrine/storitve nerazpoložljivost trajnih potrošnih dobrin neprimerno nizek stanovanjski standard ipd.