1 / 11

“KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, BO NAŠEL POT; KDOR NEČESA NOČE NAREDITI, BO NAŠEL IZGOVOR”.

ALEŠ ČERIN PODŽUPAN MESTNE OBČINE LJUBLJANA MENEŽERSKI IZZIVI PRI PRENOSU IZKUŠENJ IZ ZASEBNEGA V JAVNI SEKTOR. “KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, BO NAŠEL POT; KDOR NEČESA NOČE NAREDITI, BO NAŠEL IZGOVOR”. MODRA MISEL, KI NAJ VODI VSAKEGA VODILNEGA….

brone
Download Presentation

“KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, BO NAŠEL POT; KDOR NEČESA NOČE NAREDITI, BO NAŠEL IZGOVOR”.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ALEŠ ČERINPODŽUPAN MESTNE OBČINE LJUBLJANAMENEŽERSKI IZZIVI PRI PRENOSU IZKUŠENJ IZ ZASEBNEGA V JAVNI SEKTOR “KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, BO NAŠEL POT; KDOR NEČESA NOČE NAREDITI, BO NAŠEL IZGOVOR”. MODRA MISEL, KI NAJ VODI VSAKEGA VODILNEGA…

  2. KAJ JE SREDIŠČE VSEH AKTIVNOSTI DOBREGA MANEŽERJA?KUPEC IZDELKOV ALI STORITEV DRUŽBE, KJER DELUJE. ALI LAHKO POTEGNEMO VZPOREDNICO MED DOBRIM MENEŽERJEM IN DOBRIM VODILNIM V (MESTNI) UPRAVI?ČE JO, JE KUPEC – OBČAN.

  3. “OBČAN JE KRALJ” JE RESDA PARAFRAZIRANO, A V SOCIALNI DRŽAVI BLAGOSTANJA BI TAKO PRAVZAPRAV MORALO BITI. MISELNOST, DA JE (MESTNA) UPRAVA ZARADI OBČANOV, IN NE OBRATNO, SE UTRJUJE, ČEPRAV PO TRNOVI POTI.

  4. ZAKAJ? • ZGODOVINSKI RAZLOGI: UPRAVO SE JE ŠTELO KOT “OBLAST”, NIKAKOR PA KOT SERVIS OBČANOV; • IZVRŠEVANJE PREDPISOV JE (BILO) ZA MARSIKOGA V UPRAVI OSEBNA SATISFAKCIJA V SMISLU RAZKAZOVANJA OBLASTI GLEDE NA MATERIALNI IN DRUŽBENI STATUS (MESTNE) UPRAVE; • ŠIBKO DELOVANJE TRGA IN KONKURENCE; • POMANJKANJE PODJETNIŠKEGA (MENEŽERSKEGA) DUHA.

  5. PRIMERJAJMO ŠTIRI NAJPOMEMBNEJŠE KVALITETE VRHUNSKEGA MENEŽERJA IN VODILNEGA V (MESTNI) UPRAVI: • PROFESIONALNOST (POSLOVNOST); • SPOSOBNOST (STALNEGA) ODLOČANJA; • RAZVOJNA USMERJENOST; • POOSEBLJANJE S CILJI ORGANIZACIJE.

  6. PROFESIONALNOST TU MED OBEMA NE BI SMELO BITI VELIKO RAZLIK. OBA STA OPREMLJENA Z ZNANJEM, DELOVNIMI IZKUŠNJAMI IN SE STALNO IZOBRAŽUJETA IN IZPOPOLNJUJETA. KLJUB TEMU NISO REDKE NAPAKE OSNOVNE POSLOVNOSTI (NEODGOVARJANJE NA POŠTO IN TELEFONSKE KLICE).

  7. SPOSOBNOST ODLOČANJA S PREVZEMANJEM ODOGOVORNOSTI ZA SVOJE ODLOČITVE • JE ENA CENTRALNIH KVALITET VRHUNSKEGA MENEŽERJA. MENEŽER, KI TE KVALITETE NIMA RAZVITE, NE BO DOSEGEL DOBRIH REZULTATOV; • NAČIN FUNKCIONIRANJA IN ODLOČANJA V UPRAVI JE SICER POMEMBNO RAZLIČEN (SUBORDINACIJA) KOT V GOSPODARSKIH DRUŽBAH, VENDAR SE ZDI, DA SE MESTO ODLOČANJA IN S TEM ODGOVORNOST ZA SPREJETE ODLOČITVE PRELAGA DRUGAM (NA VIŠJI NIVO, ISKANJE FORMALNOSTI). ODZIVNI ČASI PRAVILOMA NISO POMEMBNI.

  8. RAZVOJNA USMERJENOST TU JE RAZLIKA MED OBEMA NAJIZRAZITEJŠA ŽE ZARADI NARAVE GOSPODARSTVA IN UPRAVE. PRVO SE NAPAJA IN RASTE PRAV IZ TEŽNJE PO ISKANJU NOVEGA IN SPREMEMB NA BOLJE, UPRAVA PA JE PRILAGOJENA NA IZVRŠEVANJE PREDPISOV, PRI ČEMER SPREMEMBE PRAVILOMA NE GENERIRA SAMA, AMPAK POBUDE DOBIVA OD ZUNAJ ALI OD ZGORAJ.

  9. POOSEBLJANJE S CILJI ORGANIZACIJE JE V USPEŠNIH DRUŽBAH ZNOTRAJ MENEŽMENTA IZRAZITO IN MENEŽERJE ZDRUŽUJE K ISTIM CILJEM. V UPRAVI JE TEŽKO NAJTI CILJE, KI BI VODJE ORGANIZACIJSKIH ENOT PRITEGNILE K MEDSEBOJNEMU SODELOVANJU. ZATO MEDSEBOJNO SODELOVANJE ORGANIZACIJSKIH ENOT (ODDELKOV) NI SAMOUMEVNO, K ČEMUR PRISPEVA TUDI PRORAČUNSKA MISELNOST. TE PRIMERJAVE NEKAKO POTRJUJEO PREPRIČANJE, DA SO ZA MENEŽERJE ZNAČILNA STALNA NOVA ISKANJA, VEČNO GIBALO “KAJ SE DA”, ZA VODILNE V UPRAVI PA STATUS QUO OZIROMA “ČESA SE NE DA”.

  10. KAKO DOBRO MENEŽERSKO PRAKSO PRENAŠATI V (MESTNO) UPRAVO • GLEDE NA NARAVO UPRAVE SEVEDA VSEH MENEŽERSKIH ATRIBUTOV NITI NI MOŽNO, NITI NI SMISELNO PRENAŠATI V UPRAVO; • VNAŠATI MENEŽERSKI DUH V DELO UPRAVE S STALNIM USPOSABLJANJEM IN IZOBRAŽEVANJEM (SPOSOBNOST IN HITROST SPREJEMANJA ODLOČITEV, INICIATIVNOST, TEAMSKO DELO…); • PROMOVIRATI VODJE IN USLUŽBENCE, KI RAZMIŠLJAJO MENEŽERSKO; • POSTAVITI CILJE, KI ZAPOSLENE IN NJIHOVE VODJE V (MESTNI) UPRAVI ZDRUŽUJEJO; • USPEŠNOST UPRAVE MERITI NE LE V GOLEM PRORAČUNU IN ČIMMANJŠEM ŠTEVILU NEPRAVILNOSTI, AMPAK V T.I. MEHKIH DELIH (URAVNOTEŽENI KAZALCI): ZADOVOLJSTVO OBČANOV, ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH, ŠTEVILO REŠENIH PRITOŽB…

  11. KAKO STIMULIRATI? • ZIZPOPOLNJEVANJEM ORGANIZACIJE IN PROCESOV; • Z MENEŽERSKIMI PRINCIPI VODENJA: • USMERJENOST H “KUPCU” – OBČANU • S SAMOINICIATIVNOSTJO, INOVATIVNOSTJO • EKONOMIČNOST PRI PRIDOBIVANJU IN PORABI SREDSTEV; • PLAČNI SISTEM SICER OMOGOČA OBČUTNE RAZLIKE V VIŠINI PLAČ MED DOBRIM IN SLABIM DELAVCEM (ČEPRAV NE DOVOLJ OBJEKTIVIZIRAN), VENDAR SO RAZLIKE NASPROTI MENEŽERJEM OGROMNE; • RAZMISLEK O (MESTNI) ORGANIZACIJI – SKLAD ALI DELNIŠKA DRUŽBA – V KATERO BI SREDSTVA VLAGALI TUDI VODILNI IZ UPRAVE. TA BI VLAGALA SREDSTVA V (MESTNE) PROJEKTE, KJER JE TO MOŽNO IN S TEM VODILNE V UPRAVI STIMULIRALA K BOLJŠIM REZULTATOM IN POVEZOVALA Z NJIHOVIM DELOM IN ODLOČITVAMI.

More Related