Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga 4 . marec 2010

1. Vloga države in socialnih partnerjev v spodbujanju socialnega dialoga4. marec 2010 Dr. Ludek Rychly Mednarodni urad za delo Ženeva Operacija DialogeM: ‘Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu'. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

2. Nauki iz preteklosti Odnosi med delavci in delodajalci so odigrali pomembno vlogo v VSEH veliki povojnih krizah • Obnova Evrope in Japonske; • Recesija v industrializiranih državahv sedemdesetih in osemdesetih letih; • Azijska finančna kriza 1997-98; • Kriza, povezana s tranzicijami v Srednji in Vzhodni Evropi v zgodnjih devetdesetih letih; • Izzivi in priložnosti

3. Izzivi • Pospeševanje strukturnega preoblikovanja • Širjenje novih načinov proizvodnje • Vpletenost in posredovanje vlade • Spremembe vedenja akterjev • Sistem odnosov med delavci in delodajalci je včasihprekinjen

4. Priložnosti (izkoristimo krizo) • Ustvarjanje - ne zgolj na potrebah po solidarnosti in sodelovanju, temveč tudi po delitvi stroškov in odgovornosti • Podpiranje svobode povezovanja in pravice kolektivnih pogajanj • Ustanavljanje novih institucij in naprednih zakonov • Prenavljanje socialne politike • Prilagajanje tradicionalnih sistemov odnosov med delavci in delodajalci

5. Trenutna kriza: socialni dialog na državni ravni • Počasni začetki, vendarpospeševanjev letu 2009 • Pobuda za dialog s strani delavcev • Proces, ki ga obvladuje vlada • Prevladuje posvetovalna vloga • Ključna vloga novo ustanovljenih institucij • Najpomembnejša vprašanja: zaposlovanje, plače, socialnavarnost, usposabljanje, davki • Nacionalni dogovori/sporazumiso redki • Porazdelitev bremena: tveganja za mikropodjetja

6. Tristranski dogovori v Koreji, Južni Afriki in na Japonskem • J. Afrika: zaščita ranljivih skupin; zadovoljiveslužbe s pomočjo javnih investicij, razvoj veščin in zmanjševanje sive ekonomije; sektorjem prilagojene strategije; “zelene” službe; širjenje programa javnih del; sklop ukrepovsocialne varnosti; socialnopartnerstvo, delovne skupine petih • Koreja: zaščita ranljivih skupin s pomočjo razširjene mreže socialne varnosti; ohranjanje in porazdelitevslužbnamestoodpuščanj; porazdelitev bremena med delavce in kapital; podpora vlade: zniževanje davkovin davčna spodbuda, nadomestilo za podzaposlene, subvencije za usposabljanje, širjenje služb za zaposlovanje in poklicnega usposabljanja • Japonska:pospeševanje zaposlovanja z delitvijo dela, industrijsko politiko, javnimi investicijami, učinkovitejšimi javnimi službami za zaposlovanje in usposabljanje; izboljšanje in razširjenje mreže socialne varnosti

7. Podjetniškaraven • Po zadnjih študijah prihaja do vračanja pridobljenih koncesij • Delavci žrtvujejo svoje plače/ugodnosti, da bi ohranili delovna mesta v podjetju • Najpogostejši ukrepi: zamrznitev plač; krajši in bolj fleksibilni delovni čas; odkup podjetja; prostovoljne upokojitve in odpuščanje delavcev; ponovno zaposlovanje; usposabljanje; prekinitev dela; manjšanje plač vodilnih; zmanjševanje prispevkovza pokojninsko/zdravstveno zavarovanje; ponujanje delnic; pogojeno stanje stavka/mir • Demokracija na nivoju podjetja: (ne)ratifikacija sporazumov • Težava zamrznitve/spremembe plač: dobre za posamezna podjetja, slabe za državno gospodarstvo?

8. Odgovor na krizo s strani združenj delodajalcev • Porast lobiranja • Izdatki za infrastrukturo • Zmanjševanje prispevkov za socialno varnost • Hitrejše vračanje DDV • Odbitek DDV na avtomobile • Davčni odbitek za mikropodjetja • Porazdelitev davkov za mala in srednje velika podjetja • Načrtovanje usposabljanja za odpuščene delavce • Delitev dela in krajši delovni čas

9. Podpora javne politike • Močno moralno sporočilo in konkretna politika, npr.: • Zakonodaja o delni brezposelnosti • Sklad za usposabljanje • Posredovanje v preoblikovanju in kolektivne razprave • Delodajalec se mora obnašati odgovorno

10. “Vozniški izpit” za krizo • Ali so delavci povzdignili svoj glas? • Ali se je vlada dobronamerno posvetovala/obveščala/pogajala z njimi? • Ali je vlada upoštevala njihovo mnenje pri oblikovanju politike? • Ali rešilni paket vsebuje najmanj: a)ukrepe za zaposlovanje, b) razširitev socialne varnosti in c) zaščito ranljivih skupin? • Ali so delavci pripomogli k uveljavitvi dogovorjene politike?