Izvor in razvoj človeka

1. Izvor in razvoj človeka Avtor: Soraja Žerjal Gvardjančič marec 2003

2. Pozdravljeni,O tem, kako je nastal človek,so razmišljali ljudježe več tisoč let nazaj, tako so nastali razni miti o nastanku človeka. Nekateri miti so naravnost smešni. Po kitajskem izročilu je svet nastal iz bitja Pandu, ljudje pa smo se razvili iz njegovih bolh.Maji so bili prepričani, da izvira človek iz koruze.V vzhodnoazijskih deželah je ustaljen mit, da izvira človek iz kozmičnega jajca.Večkrat slišimo, da se je človek razvil iz opice. Iz katere opice pa?Na naslednjih straneh boste spoznali nekaj naših prednikov.

3. Od prvakov do človečnjakov Spretni človek prokonzul ramapitek avstralopitek pitekantrop Steinheimski človek moderni človek neandertalec kromanjonec

4. Prokonzul Prokonzulspada po mnenjustrokovnjakov med tisteprvakeiz katerih so se kasneje razvile človeku podobne opice in človečnjaki. Živel je pred 20 - 25 milijoni let v vzhodni Afriki. Bil je velik kot šimpanz, hodil je po vseh štirih. Hranil se je s sadjem in listjem. Bil je nespecializirana oblika opic in analiza kosti je pokazala, da ni bil dvonožec, pa tudi značilna drevesna žival ni bil.

5. V najbolj zgodnje obdobjenastajanja človečnjakovnas povedejoostanki Ramapiteka, ki je živel pred 14 milijoni let. Ramapitek V Indiji in vzhodni Afriki so našli ostanke čeljusti z zobmi, ki so tako podobni človeškim, da so nosilca teh okamnin uvrstili med človečnjake.Ramapitek je torej prvi in najstarejši član v družini človečnjakov. Ramapiteki so se razvijali v dve smeri. Ena smer je vodila k človeku podobnim opicam ( šimpanz, gorila), druga smer pa je vodila k človeku.

6. Avstralopitek Ostanke Avstralopitekov so našli v južni in vzhodni Afriki, v kamninah starih 4 do 1,5 milijona let. Iz okamnin sklepamo ,daso hodilivzravnano, roke niso bile vezane na premikanje, oblika medenice in okolčja je zelo človeška, obrazni del je pomanjšan, možganski pa povečan.Zaradi vseh teh podobnosti s človekom uvrščamo avstralopiteke v družino človečnjakov. Avstralopiteki niso bili več opice, pa tudi ljudje še niso bili, zato bi jih lahko označili kotpredljudje.

7. Razvoj avstralopitekov je potekal v več smeri.Človeški rod homo se je razvil iz vrste Australopithecus africanus. Australopithecus africanus Na razvoj je v veliki meri vplivalo podnebje. Pred 2,5 milijona leti so se začele velike vremenske spremembe. Gozdovi so se skrčili, travnata pokrajina pa razširila. Hrane je bilo malo in slabše kakovosti. To je vzpodbujalo razum, kako preživeti in priti lažje do hrane.

8. Spretni človek-Homo habilis Sočasno z mlajšimi oblikami avstralopitekov, so pred 2. milijonoma let v savanah današnje Tanzanije in Kenije živela bitja, ki so že izdelovala preprosta orodja. Zato so jihpoimenovaliSpretni človek . To niso bili več predljudje ampak začetki razvojne vejepraljudi. Spretni ljudje so bili veliki okrog 1.4 m, njihovi možgani so bili bolje razviti od avstralopitekovih, tudi oblika zobovja je drugačna. Hranili so se z mesom in rastlinami. Spretni človek je bil nekakšen vezni člen med Ramapitekom in Pokončnim človekom.

9. Pitekantrop -vzravnani človek Ko je Darwin objavil knjigo Nastanek vrst je bil prepričan, da bodo našli v zemeljskih plasteh tudi prehodne oblike med opico in človekom. Pristaš Darwinovega nauka Ernest Haeckel je dal temu bitju že ime opica-človek ( Pithecanthropus) Dobrih 20 let po tej napovedi so našli na otoku Javi ostanke opice človeka. Dele lobanje, stegnenico in zob so našli v 700000 let starih kamninah. Pitekantrop je hodil vzravnano, živel je v krdelih, uporabljal orodje in ogenj. Ker je hodil vzravnano je dobil strokovno ime Homo erectus- vzravnani človek.

10. Steinheimski človek Steinheimskega človeka lahko uvrstimo med naše neposredne prednike, ki so se razvili iz pitekantropov. Iz takih oblik, so se verjetno v eno smer razvijali neandertalci, v drugo pa misleči človek. Ostanki tega človeka izvirajo iz druge medledene dobe, torej izpred 250 tisoč do 200 tisoč let.

11. Neandertalec Odkritje kosti tega človeka leta1860 v Neandertalu, je močno razburilo duhove, saj je tedaj veljalo prepričanje, da je narava nespremenljiva. Toda kosti so govorile drugače, posebno lobanja z nizkim čelom in nadočesno izboklino. Mislili so, da so spremembe na kosteh povzročile bolezni. Šele v začetku 20. St. je zmagalo pravilno mnenje, da so v ledeni dobi živeli ljudje drugačni od današnjih.

12. Piščal Divje babe Pestnjak-preprosto orodje Piščal so odkrili leta 1995, v 45 tisoč let starih ostankih neandertalčevega ognjišča v jami Divje babe v dolini Idrijce. Narejena je iz kosti jamskega medveda. To je najstarejši glasbeni instrument na svetu Neandertalci so edini med človeškimi vrstami, ki so se razvili na evropskem ozemlju. Živeli so pred 100 tisoč do pred 35 tisoč leti. Živeli so v skupinah in imeli preproste obrede. Bili so čokati in močni, visoki okrog 160 cm. Uporabljali so preprosto orodje, iz kož so izdelovali oblačila. V začetku so živeli na prostem, ko pa je nastopila poledenitev so se umaknil v jame. Neandertalci so živeli tudi v Sloveniji. Leta 1947 so našli v Betalovi jami pri Postojni neandertalčeva orodja (strgala rezila in koničasta orodja). Kasneje so našli še 14 drugih nahajališč na Krasu in v Alpskem svetu.

13. Kromanjonec Kromanjonce štejemo za zgodnjo obliko modernega človeka. Imeli so povsem človeško podobo- strmo čelo, obraz majhen in dobro razvit obradek. Bili so visoke postave in krepkih okončin. Živeli so v organiziranih skupinah.

14. Kromanjonci so živeli v obdobju zadnje poledenitve-pred 30 tisoč leti. Naseljevali so Bližnji vzhod, Evropo in sev. Afriko. Takratno podnebje je bilo približno takšno kot je sedaj na skrajnem severu. Zatočišča so imeli v jamah. Izdelovali so lično orodje in orožje, okrašeno z različnimi vzorci. Izdelovali so tudi kipce in slikali po stenah jam. Kromanjonci so živeli tudi v Sloveniji. Znano najdišče je Potočka zijalka na Olševi, kjer so leta 1928 našli ostanke jamskega medveda ter orodje kromanjonca.

15. Moderni človek homo sapiens sapiens V času, ko je neandertalec še poseljeval Evropo, se je v Afriki že razvijal moderni človek. To je bilo pred 100 tisoč leti. Pred 40 tisoč leti so se moderni ljudje že naselili tudi v Evropi. Z razvitejšo kulturo in razumom so izpodrivali neandertalce. Prav kultura je postala temelj, ki določa, kateri organizem bo preživel in kateri ne.

16. Širjenje človeške vrste med zadnjo ledeno dobo Pred 15-35 000 leti Pred 40 000 leti Pred 60 000 leti Pred 100 000 leti Pred 15-12000 leti Pred 50-60 000 leti Ko je neandertalec izumrl so se skupine H. sapiensa razširile po vsem ozemlju. Pred 18 000 leti je bilo precej hladno, ledeniki so se razširili tako se je potovanje preko Sibirije v Sev. in J. Ameriko zaustavilo. Predniki današnjih ameriških Indijancev so se naselili v Ameriki pred 12000 leti. Zaradi sprememb podnebja se je človeška vrsta spreminjala. Ljudem, ki so živeli v hladnejšem podnebju je postajala koža svetlejša.Nastale so različne rase. Rase so skupine ljudi, ki imajo določene skupne značilnosti, kot so: poteze obraza, oblika telesa in barva kože .

17. Človeške rase Indijanska rasa bolivijski indijanec-Ajmara Avstralska rasa Aborigini Azijska rasa - Južna Koreja Črna rasa - zahodna Afrika (Gana) Bela rasa

18. šimpanz gorila orangutan moderni človek gibon kromanjonec neandertalec steinheimski človek Spretni človek pitekantrop avstralopitek ramapitek Evolucija primatov prokonzul

19. Zaključek Uvrstitev človeka v sistem: Vrsta: misleči človek ( homo sapiens sapiens) Rod: Človek (homo) Družina: človečnjaki ali hominidi (hominidae) Naddružina: hominoidi (hominoidea) Red: prvaki (primates) Razred : sesalci ( mammalia) • Viri: • Razvojni nauk ( Jurij Lučovnik), DZS Ljubljana, 2000 • Biologija 7 in 8 - genetika evolucija;M. Grabnar, T. Novak, DZS Ljubljana 1997 • Naravoslovna solnica št. 3 ( revija ), letnik 4, pomlad 2000, Modrijan založba • Otroci vsega sveta, Barnabas in Anabel Kindersley; Založba M.K.1996 • Zakaj smo ljudje različnih barv, Isaac Asimov;Colibri, Ljubljana 1996 • po sledeh razvoja-človek, Anton Polenec;Mladinska knjiga Ljubljana 1981 • internet http://www.prva-gimnazija.org/dagmar/Anatomija/anatomija/eg/evolucij/neander.html • internet http://www.solicitorsnightmare.com/robustus.htm

20. Kaj so prvaki? Po bioloških merilih spada človek v razred sesalcev in red prvakov ali primatov.Prvaki ali primati so red višjih sesalcev med katere uvrščamo tudi opice in človeka.Značilnosti prvakov:Razvili so se iz pražužkojedov. Hodijo s celim stopalom, imajo pet prstov, palec uporabljajo za oprijemanje, dobro razvit sluh in vid, oči so na sprednjem delu obraza, možgani so bogato nagubani, drža je bolj vzravnana;

21. Razlaga imen Prokonzul- ime je dobil po zelo inteligentnem cirkuškem šimpanzu Ramapitek - Ramapithecus, Rama pomeni po indijsko božanstvo, pithekos gr.pomeni opica Avstralopitek- Australopithecus, južna opica (australis,lat. Južni) Pitekantrop- Pithecanthropus pomeni opica-človek, (anthropus gr. človek) Neandertalec- Homo sapiens neanderthalensis - (homo lat.človek, sapiens lat. razumni) Neanderthal je dolina v Nemčiji, kjer so prvič odkrili fosilne ostanke tega človeka. Steinheimski človek - Homo sapiens steinheimensis po kraju Steinheim v Nemčiji Kromanjonec- imenovan po kraju Cro Magnon v Franciji, kjer so ga našli. Moderni človek- Homo sapiens sapiens

22. Kaj so človečnjaki Človečnjaki so današnjemu človeku podobni dvonožci, ki so že izumrli. Fosilni ostanki človečnjakov nam povedo veliko o razvoju človeka. V živalskem sistemu živih bitij so človečnjakidružina v redu primatov in razredu sesalcev. V družino človečnjakov spada danes en sam rod - človek in v rod človek ena sama vrsta - homo sapiens sapiens.