Tematski sklopi: izključitve krivde: skrajna sila, neprištevnost, dejanska in pravna zmota

1. TEMELJNO O IZKLJUČITVAH KRIVDE IN STADIJIH KAZNIVEGA DEJANJAdoc. dr. Liljana SELINŠEK(predavanje 4/ izredni študij / 14.03.2009) Tematski sklopi: izključitve krivde: skrajna sila, neprištevnost, dejanska in pravna zmota stadiji naklepnega kaznivega dejanja OPOZORILO:PREZENTACIJA NI ŠTUDIJSKO GRADIVO, AMPAK ZGOLJ UČNI PRIPOMOČEK ZA PONAVLJANJE!!!

2. IZKLJUČITEV OBSTOJA KRIVDE • gre za odstopanja v intelektualni ali voluntativni sestavini posamezne oblike krivde. • 4 instituti v splošnem delu KZ, ki izključujejo krivdo: • NEPRIŠTEVNOST • DEJANSKA ZMOTA • PRAVNA ZMOTA • delno SKRAJNA SILA /POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1/

3. NEPRIŠTEVNOST • 29. člen KZ-1 • PSIHOLOŠKE SESTAVINE: • storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja ni zmožen razumeti pomena svojega dejanja (zavestna oziroma intelektualna komponenta); ali • storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja nima v oblasti svojega ravnanja (voljna oziroma voluntaristična komponenta) katero koli izmed navedenih dveh stanj pa je posledica ene izmed: • BIOLOŠKIH SESTAVIN: • duševna motnja in • duševna manjrazvitost

4. POZOR: Poleg neprištevnosti zakonik pozna tudi pojem BISTVENO ZMANJŠANE PRIŠTEVNOSTI (3. odstavek 29. člena KZ-1). Bistveno zmanjšano prišteven je storilec, katerega zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšana zaradi katerega od bioloških razlogov, ki lahko sicer povzročijo tudi neprištevnost ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti. Bistveno zmanjšana prištevnost ne izključi krivde, predstavlja pa razlog za omilitev kazni! Vzvezi s pojmom (ne)prištevnosti je pomemben tudi institutACTIOLIBERAE IN CAUSA– gre za dejanja, svobodna v odločitvi, ne pa tudi v izvršitvi.Če je storilec svojo neprištevnost povzročil sam z uporabo alkohola, drog ali kako drugače, bo lahko kljub temu, da je bil v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, spoznan za krivega, in se mu bo lahko izrekla kazen za kaznivo dejanje, ki ga je storil. Pogoj za to pa je, da je pri njem, preden se je spravil v stanje neprištevnosti (!!), obstajala krivda, ki jo zakon določa za to dejanje (4. odstavek 29. člena KZ-1). POZOR: institut actioliberae in causa se navezuje le na neprištevnost, NE pa tudi na bistveno zmanjšano prištevnost! • Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 301/stran 140 • Primer št. 318/stran 145 • Primer št. 319/stran 145

5. DEJANSKA ZMOTA (ERROR FACTI) • 30. člen KZ-1 • Uzakonjeni sta dve obliki dejanske zmote: • 1.) dejanska zmota v ožjem pomenu = zmota o zakonskem znaku kaznivega dejanja • 2.) dejanska zmota v širšem pomenu = storilec zmotno misli, da so okoliščine take, da je dejanje dopustno ali nekaznivo • Ugotovljena dejanska zmota pomeni avtomatično negacijo naklepa! • Pri kaznivih dejanjih, ki se lahko storijo iz malomarnosti, dejanska zmota ne izključi krivde, če je bil storilec v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogle zavedati! delno spremenjen koncept v KZ-1

6. POSEBNI PRIMERI DEJANSKE ZMOTE: • zmota o osebi • zmota o predmetu • zmota o vzročni zvezi aberratioictus (zgrešeni udar) • Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 333/stran 149 • Primer št. 330/stran 148 • Primer št. 332/stran 148

7. PRAVNA ZMOTA • 31. člen KZ-1 • storilčevo nepoznavanje prava / oseba ne ve, da je njeno dejanje prepovedno • izključi zavest o prepovedanosti kaznivega dejanja, ki je temeljna sestavina splošnega pojma krivde izključitev krivde v celoti • krivdo izključi le OPRAVIČLJIVA IN NEIZOGIBNA pravna zmota (!); če je pravna zmota v konkretnem primeru izogibna oziroma neopravičljiva, pride v poštev milejše kaznovanje (ne)izogibnost pravne zmote se presoja po subjektivnih merilih (torej glede na sposobnosti oziroma zmožnosti konkretnega storilca):na pravno zmoto ne more sklicevati storilec, ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. • Pravilo “ignorantioiurisnocet” pri nas še vedno velja, 31. člen KZ-1 pa je treba šteti za izjemo od tega pravila! • Za preverjanje razumevanja snovi – primer iz Praktikuma: • Primer št. 339/stran 150 – 151

8. SKRAJNA SILA • 32. člen KZ-1: • Skrajna sila kot razlog za izključitev krivde - storilec NI KRIV (32/I KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače in • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. • Skrajna sila kot razlog za izključitev kaznivosti – storilec se NE KAZNUJE (32/II KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti, RAZEN življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati, IN • sme biti le toliko intenzivno, da je prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. • 32/III KZ-1: • malomarno zakrivljena nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti) in • prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano zlo enako ali večje od zla, ki je grozilo) ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti, ampak omogočata omilitev kazni. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah, pa je mogoča tudi odpustitev kazni.

9. STADIJI NAKLEPNEGA KAZNIVEGA DEJANJA • Itercriminis: • GOLI NAKLEP • PRIPRAVLJALNA DEJANJA • POSKUS • DOKONČANO KAZNIVO DEJANJE • GOLI NAKLEP: nekazniv (cogitationispoenam nemo patitur) • PRIPRAVLJALNA DEJANJA: navzven razvidna, objektivno zaznavna ravnanja storilca, ki kažejo na njegovo odločitev, da bo storil kaznivo dejanje • BISTVENO: pripravljalna dejanja NE POMENIJO IZVRŠEVANJA ZAKONSKIH ZNAKOV KAZNIVEGA DEJANJA! • pripravljalna dejanja so načeloma nekazniva, razen v primerih, ko so opredeljena kot samostojna kazniva dejanja v posebnem delu KZ (prim. člene 248, 294 in 295 KZ-1) • POZOR: samostojnost ohranijo le, dokler glavno kaznivo dejanje ni izvršeno ali vsaj poskušeno

10. POSKUS KAZNIVEGA DEJANJA • 3 bistveni opredelilni elementi: 1.) poskus je možen le pri naklepnih kaznivih dejanjih 2.) storilec mora pričeti z izvrševanjem znakov kaznivega dejanja (!) 3.) kaznivo dejanje ne sme biti dokončano. • Že na ravni definicije ločujemo med: • DOKONČANIM POSKUSOM (storilec uresniči vse zakonske znake kaznivega dejanja, ne pride pa do realizacije prepovedane posledice); in • NEDOKONČANIM POSKUSOM (storilec uresniči le nekatere znake kaznivega dejanja). • KAZNIVOST: poskus je kazniv, če gre za kaznivo dejanje, za katero je mogoče izreči kazen zapora 3 let ali več; pri ostalih kaznivih dejanjih pa le, če zakon tako določi. • RAZMEJEVANJE MED POSKUSOM IN PRIPRAVLJALNIMI DEJANJI: objektivno – subjektivni kriterij • POZOR – TERMINOLOGIJA: govorimo npr. o POSKUSU kaznivega dejanja ropa in ne o kaznivem dejanju POSKUSA ropa!

11. NEPRIMEREN POSKUS: • storilec skuša izvršiti kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu možna odpustitev kazni • PROSTOVOLJNI ODSTOP: • storilec sam, po svoji lastni volji (in ne zaradi kakršnihkoli zunanjih okoliščin!) odstopi od izvrševanja kaznivega dejanja, zaradi česar se mu sme odpustiti kazen. Bistvena je torej PROSTOVOLJNOST! Ločiti je treba med prostovoljnim odstopom v fazi dokončanega in v fazi nedokončanega poskusa: • v primeru nedokončanega poskusa je mogoče govoriti o prostovoljnem odstopu, če storilec preneha izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja; • v primeru dokončanega poskusa pa gre za prostovoljni odstop le, če storilec prostovoljno prepreči nastanek prepovedane posledice.

12. DOKONČANO KAZNIVO DEJANJE • uresničitev zakonske biti POSLEDIČNA KAZNIVA DEJANJA DEJAVNOSTNA KAZNIVA DEJANJA nastop prepovedane posledice izvršitev prepovedanega dejanja • Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 353/stran 154 • Primer št. 356/stran 155 • Primer št. 361/stran 156 • Primer št. 367/stran 157 • Primer št. 384/stran 161