Zvezdni katalogi

1. Zvezdni katalogi Dejan Kolarič april 2008 UNI3

2. Uvod • Kaj je zvezdni katalog? • Zgodovinsko pomembni katalogi • Ostali katalogi • M, NGC, IC,... • Najzanimivejši objekti

3. Zvezdni katalog • Zvezdni katalog je spisek oziroma tabela astronomskih objektov • Ponavadi so objekti grupirani po tipu, izvoru, obliki,...

4. Zgodovinsko pomembni katalogi • Uranometria • Historia coelestis Britannica • Messierjev katalog • NGC,IC • Henry Draper katalog • 2MASS

5. Uranometria • Objavljen je bil leta 1603 • Izdelal ga je Johann Bayer • Izšel je v Augsburgu, Nemčija

6. Uranometria • Poimenovanja zvezd v katalogu uporabljamo še danes • Primer: Ozvzdje Orion

7. Historia coelestis Britannica • Katalog je napisal John Flamsteed • Objavljen je bil leta 1725 • Imena zvezd so kombinacije dveh števil in imena ozvezdja

8. Historia coelestis Britannica • Primerjava poimenovanja zvezd v ozvezdju Oriona

9. Messierjev katalog • Izdelal ga je francoski astronom Charles Messier • Objavljen leta 1774 • Vsebuje 110 objektov

10. Charles Messier • francoski astronom Charles Messier je bil velik lovec na komete in odkritelj številnih nezvezdnih objektov • rojen leta 1730 v Loreni, blizu mesta Luneville, kot 10. od 12 otrok • leta 1744 se je navdušil nad astronomijo zaradi šestrepega kometa, svetlejšega od Jupitra • leta 1748 je iz domačega kraja opazoval kolobarjasti Sončev mrk • leta 1751 je prispel v Pariz, kjer ga je sprejel Joseph Nicolas Delisle • leta 1757 je začel iskati Halleyjev komet (a ga ni našel), naslednje leto “odkril” ostanek supernove, meglico Rakovico • opazoval je z observatorija hotela Cluny v Parizu • neodvisno odkril 13 kometov, soodkritelj pri sedmih kometih • tesno sodeloval s še enim slavnim francoskim lovcem na komete – Pierrom Mechainom • umrl v Parizu leta 1817 • po njem se imenuje krater na Luni, svojčas je imel na nebu tudi svoje ozvezdje

11. Messierjev katalog • pri iskanju na komete je Messier zasledil podobne objekte in tako sestavil seznam teh objektov, ki motijo lovce na komete • seznam 110 svetlih nezvezdnih objektov, vidnih iz Pariza • 39 (40) galaksij, 32 razsutih kopic, 29 kroglastih kopic, 4 planetarne meglice, 3 meglice, dvozvedje (M40) in skupinica štirih zvezd (M73) • Messier je pri opazovanjih uporabljal majhne do srednjevelike dolgogoriščne refraktorje in reflektorje • katalog je nastajal večinoma v 18. stoletju: • seznam prvih 45 objektov objavljen leta 1774 • leta 1780 objavljen seznam do M68 • leta 1781 končni Messierjev seznam • v 20. stoletju (1921-1966) so astronomi na podlagi Messierjevih zapiskov dodali še 7 objektov • V katalogu še vedno manjkajo nekateri svetli objekti (H-χPerzeja, NGC253 …) • najbolj pomembni odkritelji objektov iz tega kataloga so: • Charles Messier, 44 objektov • Pierre Mechain, 25 objektov • Giovanni Battista Hodierna , 8 objektov • Philippe Loys de Chéseaux, 6 objektov

12. M1 rakovica • ostanek supernove v ozvezdju Bika, ki so jo opazili Kitajci 4. julija 1054 • meglico je odkril John Bevis l. 1731 (Messier prvič našel l. 1758) • ime je dobila po skici lorda Rossa iz leta 1844 • leta 1968 v njej odkrili pulzar 16. magnitude, ki se vrti s frekvenco 30 obratov na sekundo • meglica je danes velika okoli 10 svetlobnih let in se širi navzven s hitrostjo 1800 km/s • oddaljenost meglice je 6300 sv. let, izsev 100000 Sonc (skoraj vse v rentgenski svetlobi, v vidnem delu spektra le 1000 Sonc) • navidezna velikost meglice je okoli 5’, svetlost 8,4 m

13. M13 kroglasta kopica • najslavnejša kroglasta kopica severnega neba, nahaja se v ozvezdju Herkul • odkril jo je Edmund Halley l. 1714 • vidna s prostim očesom na temnem nebu, svetlost 5,8 m • navidezni premer 17’ • oddaljenost 23000 sv. let, velikost 110 sv.let • več stotisoč zvezd • starost 14 milijard let Foto: AD Vega

14. M27 planetarna meglica • najsvetlejša in največja planetarna meglica severnega neba • prva odkrita planetarna meglica (Messier, 1764) • navidezna svetlost 7,4 m, velikost okoli 7’ • oddaljenost približno 1000 sv. let, velikost nekaj sv. let • starost med 3000 in 4000 leti • v sredini zvezdica z magnitudo 13,5 in površinsko temperaturo 85000 °C

15. M31 • najsvetlejša in največja galaksija severnega neba • spiralno galaksijo v ozvezdju Andromede je poznal že perzijski astronom Al Sufi v 10. stol. • zaradi navideznega sija 3,4 m vidna s prostim očesom • navidezna velikost 1° x 3° • oddaljenost 2,9 milijona sv.l., premer okoli 150000 sv.l. • 1000 milijard zvezd • čez 3 milijarde let naj bi trčila v Rimsko cesto • galaksijo z Zemlje gledamo pod kotom 77°

16. M42 • najsvetlejša difuzna meglica na nebu • prvi zapis o njej je šele iz leta 1610 (Nicholas-Claude Fabri de Peiresc) • emisijsko-refleksijska meglica • turbulentni oblak plina in prahu, zvezdna porodnišnica • del obsežnega oblaka prahu in plina v južnem delu ozvezdja Orion (v njem tudi meglici Konjska glava in Barnardov lok) • oddaljenost 1600 sv. let, premer okoli 30 sv. let • navidezna velikost dobro ločno stopinjo, svetlost 4,0 m • skrajni severni del meglice ima oznako M43 • blizu središča meglice je večzvezdje Trapez

17. M45 • najsvetlejša (magnituda 1,6) in najbolj znana razsuta kopica • nahaja se v ozvezdju Bik • druga imena: Gostosevci, Sedem sester, Subaru, Petelin s kokošmi • glavne zvezde poimenovane po Atlasu, Plejoni in njunih hčerah: Alkione, Asterope, Elektra, Maja, Merope, Tajgeti, Celena • v slabih pogojih s prostim očesom vidnih 6, v odličnih več kot 10 zvezd (celotna kopica vsebuje 500 zvezd) • oddaljenost 380 sv. let, premer 12 sv. let • velikost skoraj 2° • starost 100 milijonov let • kopico obdaja refleksijska meglica • ker leži blizu ekliptike so pogosta bližnja srečanja planetov in Lune s to kopico

18. M57 • najbolj znana planetarna meglica, nahaja se v ozvezdju Lira • drugo ime je kolobarjasta meglica (“Ring nebula”) • odkritelj Antoine Darquier de Pellpoix (1779) • oddaljenost okoli 4000 sv. let, premer 1 sv. let • navidezna velikost dobro 1’, magnituda 8,8 • navidezna hitrost širjenja znaša 1’’ na stoletje • središčna zvezda ima površinsko temperaturo 100000 °C in sije z magnitudo 14,7

19. M104 • Odkril jo je Pierre Méchain leta 1781 • oddaljenost okoli 30 milijonov sv.let • navidezna velikost dobro 1’, magnituda 9 • galaksijo z Zemlje gledamo pod kotom 6°

20. NGC,IC • Katalog je sestavil astronom John Dreyer • Katalog NGC vsebuje skoraj 8000 objektov • Katalog IC vsebuje približno 5000 objektov

21. NGC 869 in NGC 884 • NGC 884 je oddaljen 7600 sv. Let, NGC 869 pa 6800 sv. let • Starost NGC 869 je pripližno 19 miljonov let • Nahajata se v ozvezdju Perzeja • Prvi jih je videl že Hipparchus NGC 884 in NGC 869

22. NGC 7293 • NGC 7293 je oddaljen 650 sv. let • Nahaja se v ozvezdju vodnarja • Odkril ga je Karl Ludwig Harding v 18 stoletju

23. IC 434,NGC 2023 • IC 434 je oddaljen 1500 sv. let • Prva ga je odkrila Williamina Paton Stevens Fleming leta 1888

24. Henry Draper katalog • Katalog je bil objavljen med leti 1918 in 1924 • Katalog vsebuje podatke o približno 225000 zvezdah vidnih na severni in južni polobli • Katalog vsebuje zvezde do približno 9-te magnitude

25. Caldwell katalog • Objavjavil ga je Patrick Moore leta 1995 • Kot dopolnilo Messierjevemu katalogu • Vsebuje 109 objektov • Označba objektov C1 do C109

26. C41 • Hijade v ozvezdju bika • Oddaljenost 151 sv. Let • Magnituda 0,5

27. 2MASS • Projekt v katrem so posneli celotno nebo • Projekt je trajal od leta 1997 do 2001 • Posneli so 300 milijonov zvezd in okoli 1 milijon galaksij in meglic • Posneli so objekte do magnitude 14

28. Ostali katalogi • Hipparcos katalog – 118000 zvezd • Tycho-2 katalog – 2500000 zvezd • WDS katalog – katalog dvojnih zvezd • YBS katalog – 9096 zvezd do 6,5 magnitude

29. Viri • http://apod.nasa.gov/apod/ • http://en.wikipedia.org/