PRIMER TIMSKEGA POUČEVANJA PRI SLOVENŠČINI

1. PRIMER TIMSKEGA POUČEVANJA PRI SLOVENŠČINI Aleksandra Štih, prof.; mag. Blanka Erhartič, prof. GIMNAZIJA ORMOŽ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. SLOVENŠČINA 2009/2010 - enopredmetna/monodisciplinarna kurikularna povezava - intradisciplinarna/znotrajpredmetna - horizontalna, celovita (3. a + 3. b) - sodelovalno poučevanje (skupne letne priprave, enotne naloge za preverjanje in ocenjevanje znanja, skupne učne dejavnosti, timsko poučevanje)

3. Učna tema: Besedilne vrste Učna enota: Esej, 2 šolski uri - predpriprava na pisanje razpravljalnega šolskega eseja na temo literarnega dela Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

4. Timsko poučevanje tipa B-interaktivno timsko poučevanje - tandemsko poučevanje - sočasno, v istem prostoru - iste dejavnosti vzporedno - dialogično/dvogovorno

5. Procesni ciljipišejo navodila za razpravljalni ali interpretativni esejpred tvorjenjem sodelujejo v vodenem pogovoru o strategijah tvorjenja, načelih uspešnega tvorjenja, značilnostih navodil za pisanje (slogovni postopki), pripravijo se na pisanjepo tvorjenju vrednotijo razumljivost, zanimivost, učinkovitost, ustreznost, jezikovno pravilnost zapisanega besedila in utemeljujejo svoje mnenjeposlušajo mnenja sošolcev ter izrekajo svoje mnenje o (ne)strinjanjuodpravijo napake v svojem besediluporočajo o svoji strategiji pisanja besedila ter jo primerjajo s strategijami drugih sošolcevpresojajo učinek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost sprejemanja in pisanja enogovornih besedil in izdelajo načrt za izboljšanje teh svojih zmožnosti

6. Vsebinski cilji- znanje iz literarne teorije in literarne zgodovine; samostojno povzemajo značilnosti dela Dogodek v mestu Gogi ter avtorja Slavka Gruma- znanje iz slogovnih postopkov oz. načinov razvijanja teme

8. 1. UČNA URA UVODNI GOVORNI NASTOP DIJAKINJE

9. 1. UČNA URA SLOVARSKA RAZLAGA POJMOV ZA POSAMEZNE SLOGOVNE POSTOPKE (OB SPLETNEM SSKJ)

10. 1. UČNA URA RAZLAGA, PRIMERI, VAJE USTNEGA, GOVORNEGA RAZVIJANJA POSAMEZNIH SLOGOVNIH POSTOPKOV

11. VLOGA NAVODIL ZA ŠOLSKI ESEJEsej v vsakem primeru pokaže, ali ste dijaki literarno delo sploh prebrali in kako natančno in poglobljeno ste to storili. Esejska navodila, ki preverjajo bralnosposobnost, morajo biti jasna in vam morajo povedati, katere vsebinskezahteve naj vsebuje sestavek. Vloga navodil za šolski esej je v tem, da vas usmerjajo k ustreznemu izražanju, to je k izražanju na različnih ravneh vaše sposobnosti in z različnimi slogovnimi postopki. Navodila pomagajo piscu in ocenjevalcu. Prvi se mora po navodilih, smernicah ravnati pri tvorjenju esejskega besedila, ocenjevalcu pa esejska navodila služijo zlasti kot kriterij zahtevnosti, na katerega so vezane predpisane in smiselne rešitve. Esej je po svoji naravi besedilo, v katerem se lahko pojavijo vsi temeljni slogovni postopki/ubeseditveni načini/načini razvijanja teme.Pomembno je, da veste, po katerem načinu razvijanja teme morate tezo v jedru razčleniti glede na zahteve navodila. DELOVNI LIST

12. SLOGOVNI POSTOPKI SO:- pripovedovanje(s poročanjem) razgrne in osvetli okoliščine dogajanjav literarnem delu; pripovedovalec mora biti pozoren na časovni potek inzapovrstje dogodkov, na nastajanje, razvoj, minevanje pojavov, na spreminjanje lastnosti; pri tem mora biti sobesedilna spetost močna;GOVORNA NALOGA: Pripovedujte o mestu Goga.- povzemanje pomeni obnavljanje na kratko in tako, da povzetek vsebuje vse bistvene elemente, osrednje dogodke;GOVORNA NALOGA: Povzemite Hanino življenjsko zgodbo.- opisovanje/orisovanje sta postopka, s pomočjo katerih pogosto sporočamo svoja opažanja in spoznanja o predmetnosti in dogajanjih; oba slogovna postopka sta povezana z opazovanjem, s pomočjo katerega skušamo videti in prepoznati temeljne lastnosti opazovanega; pogoj za dobroopisovanje/orisovanje je živo obvladovanje jezika in bogat besedni zaklad, kajti le tako lahko z besedo zajamemo nadrobnosti in odtenke; GOVORNA NALOGA: Opišite mesto Goga. DELOVNI LIST

13. 2. UČNA URA NAVODILA ZA DELO DIJAKOV V SKUPINI

14. 2. UČNA URA DELO V SKUPINAH

15. 2. UČNA URA DELO V SKUPINAH

16. 2. UČNA URA POROČANJE SKUPIN

17. IZDELKI DIJAKOV

18. IZDELKI DIJAKOV

19. IZDELKI DIJAKOV

20. IZDELKI DIJAKOV

21. IZDELKI DIJAKOV

22. EVALVACIJA, REFLEKSIJA