4. konferenca AIG'05 , Maribor

1. 4. konferenca AIG'05, Maribor Roland Jurcan Šaržni pristop k vodenju skladišča tekočih surovin

2. Vsebina • Opis objekta • Življenjski cikel projekta • Predstavitev uporabe šaržnega pristopa • Izvedba sistema vodenja • Povzetek

3. Opis objekta • Skladišče tekočih surovin je sestavljeno iz naslednjih funkcionalnih celot: • Cisternsko skladišče • Odpadna topila • Skladišče in polnilnica kontejnerjev

4. Cisternsko skladišče • Skladiščenje svežih surovin • Sprejem dobavljenih surovin iz avtocistern • Polnjenje kontejnerjev v polnilnici • Avtomatska distribucija v obrat kemijske sinteze

5. Odpadna topila • Skladiščenje odpadnih topil • Sprejem odpadnih topil iz obrata kemijske sinteze • Ročno polnjenje cistern z odpadnimi topili • Mešanje • Ogrevanje • Odvoz odpadnih topil

6. Skladišče in polnilnica kontejnerjev • Skladišče in pralnica kontejnerjev in manjše embalaže • Polnjenje kontejnerjev glede na zahtevano maso z masnim merilnikom pretoka • Polnjenje manjše embalaže z tehtnico

7. Življenski cikel projekta • Pri izvedbi sistema so bila upoštevana priporočila GAMP4

8. Načrtovanje sistema vodenja • šaržni pristop k modeliranju sistema, kot ga priporoča ISA S88.01 standard.

9. Fizični model • Fizični model je grajen od vrha navzdol • Dokumentira osnovne fizične zmožnosti opreme, cevovodov in kontrole • Bistveni del fizičnega modela procesa so enote • Za poenostavitev opisa podobnih enot, se enote razvršča v Razrede enot (eng. Unit class), ki mu pripadajo po strojni opremi identične ali zelo podobne enote

10. Fizični model skladišča tekočih surovin • Objekt je razdeljen v Razrede enot • Vsak Razred enot ima definirane svoje Instance enot • Razredi enot: • cisterne za skladiščenje (10 Instanc enot) • cisterne za odpadna topila (2 Instanci enot) • polnilnica male embalaže (1 Instanca enot)

11. Definicija faz • Ko je definiran fizični model procesa je potrebno ugotoviti njegovo funkcionalnost • Definirajo se faze, ki tečejo na enotah • Uporabljajo se kot osnova za definiranje funkcionalnosti sistema • Faze so definirane za vsak Razred enot

12. Opis faz • Faze so opisane generično za vsak Razred enote in so na ta način opisane v specifikaciji • Vsaka faza ima svoje zagonske parametre, tehnične parametre in poročilne parametre • Faza je opisana skozi sekvenco korakov

13. Krmiljenje faz • faza ima predviden diagram prehoda stanj po priporočilih ISA S88.01

14. Izvedba sistema vodenja

15. Pridobitve v fazi specifikacij • Z definicijo Razredov enot in pripadajočih razredov faz so se v fazi specifikacije opisale samo splošne enote in splošne faze • Konkretno to pomeni, da so opisani trije Razredi enot z pripadajočimi Razredi faz

16. Pridobitve v fazi izvedbe • Pri izvedbi je bila vsaka splošna faza napisana kot en programski modul, ki se izvaja za vsako Instanco enote, s čimer se je zmanjšal čas programiranja in obseg programske kode. • Konkretno to pomeni, da se je pri sistemu vodenja z 10 programskimi moduli (10 Razredov faz) izvedlo 51 Instanc faz na 13-ih enotah.

17. Pridobitve v fazi kvalifikacije obratovanja • V fazi kvalifikacije obratovanja se je bistveno zmanjšal čas testiranja na objektu, saj je bila programska logika testirana za Razred faze (10 testov), za vsako Instanco faze (51 testov) pa se je izvedel test implementacije. • Za upravičenost omenjenega pristopa testiranja je bistveno, da se pri implementaciji Instanc faz izvaja identična koda razreda faze in ne njena prilagojena kopija.

18. Vprašanja