CELOSTNA PODOBA SKOZI ČAS

1. 10O LET TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJEIN ORANIZIRANEGA TURIZMA NA SLOVENSKEMMAG. JURIJ SMERDELJPREDSEDNIK KOMISIJE ZA MLADINO IN IZOBRAŽEVANJE PRI TZS

3. CELOSTNA PODOBA SKOZI ČAS

4. CELOSTNA PODOBA SKOZI ČAS

5. CELOSTNAPODOBA SKOZI ČAS

7. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE je najrazvitejša in edina množična, nevladna, nestrankarska, nepridobitna in širok organizirana organizacija civilne družbe v turizmu. TZS je predstavnik turistično društvene organizacije v turizmu

8. TDO pomeni prostovoljno nepridobitno delovanje civilne družbe v turizmu, zasnovano na interesih, pobudah in kreativnosti ljudi, ki so zainteresirani, da turizmu dajejo vedno nove razvojne impulze, ki niso motivirani le z dobičkom, temveč z mnogimi drugimi rezultati, ki zadovoljujejo povpraševanje in motivirajo turista.

9. MEJNIKI V DELOVANJU TZS: 1905-Ustanovitev kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. 1919-Preimenovanje v Jugoslovansko zvezo za tujski promet v Sloveniji, ki deluje kot zavod. 1924-Skupščina prenovljene zveze-preimenovanaje v Zvezo za tujski promet v Slovenij-interesna skupnost, ki pokriva celotno Slovenijo. 1941 – 1945 Zveza ne deluje 1946-Turistično društvo Slovenije-zveza z 75 podružnicami 1950- preimenovanje v Turistično zvezo Slovenije 1976-Zakon o združenem delu –spremembe statusa 1983-Ustanovljen center za ekonomsko in turistično propagando, ki je prevzel od Turistične zveze vso promocijo, stike z javnostjo itd. 1991-TZS kot civilna družba sooblikuje turistični razvoj. Usahne vir financiranja. 2005-TZS praznuje 100 let svojega delovanju.

10. ORGANIZIRANOST TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Turistično zvezo Slovenije sestavljajo: -610 turističnih društev in zvez -75 turistično informativnih centrov -200 turističnih podmladkov Izvršni odbor Turistične zveze Slovenije sestavlja 33 članov, nadzorni odbor 5 članov in disciplinsko razsodišče 5 članov.

11. V okviru Turistične zveze Slovenije delujejo: a)stalne komisije: -za razvoj turizma -za razvoj turistične društvene organizacije -za kadre, priznanja in pravne zadeve -za mladino in izobraževanje -za razvoj turizma na podeželju -za varstvo okolja -za promocijo in informiranje -za kulturo b)občasne komisije -za varstvo turizma v gozdnem prostoru -za varstvo turista potrošnika -za šport

12. Kolektivni člani Turistične zveze Slovenije so: -Skupnost slovenskih gradov -Društvo turističnih vodnikov -Društvo za okolje varstveno vzgojo Evrope v Sloveniji -Slovenski kozolec – društvo -Skupnost Julijskih Alp -Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ -Združenje igralnic Slovenije -Zveza društev naturistov -Zveza plesnih organizacij Slovenije -Treking zveza Slovenije -Združenje turističnih kmetij Slovenije -GIZ – turistične jame -Esperantska zveza Slovenije

13. V sestav Turistične zveze Slovenije sodijo še: Skupnost TIC-ev Skupnost slovenskih gradov Skupnost turističnih podmladkov Združenje spominkarjev Slovenije Skupnost objezerskih krajev

14. Turistična zveza Slovenije ima podpisane dogovore o medsebojnem sodelovanju z: Ribiško zvezo Slovenije Lovsko zvezo Slovenije Letalsko zvezo Slovenije Gospodarsko zbornico Slovenije Obrtno zbornico Slovenije Združenjem turističnih kmetij Slovenije Triglavskim narodnim parkom Turistico – Visoko šolo za turizem Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled Turistično organizacijo Črne gore občinami in podjetji Zavodom RS za šolstvo Republiškim zavodom za zaposlovanje Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo Združenjem žičničarjev Slovenije – GIZ

15. STRATEŠKE USMERITVE TZS: so vezane na dejstvo, da jeprihodnji razvoj slovenskega turizma odvisen od sodelovanjajavnega, zasebnega in društvenega(TDO) sektorja, pri razreševanjuaktualnih vprašanj turističnega razvoja / pospeševanja turizma insnovanju teruresničevanju turistične politike vlade RS. so usmerjene v učinkovit in kakovosten razvoj organizacije, ter aktivno partnersko sodelovanje pri pri oblikovanju, povezovanju, koordinaciji in trženju turistične ponudbe na lokalni, regijski in nacionalni ravni. Je sprejel IO TZS 17. oktobra 2002 in so formalizirane v dokumentu SMERI RAZVOJA TDO-CIVILNE DRUŽBE V TURIZMU

16. STRATEŠKI CILJI DELOVANJA TZS: povečati prepoznavnost Slovenije ; preoblikovati pretežno tranzitni turizmom v stacionarni; zagotoviti, da bodo javni, zasebni in društveni sektor uresničevali turistični razvoj pod enakopravnimi pogoji in na načelih partnerstva; zagotoviti, da bodo imela turistična društva in zveze ter Turistična zveza Slovenije kot civilna družba v turizmu za svojo dejavnost, ki je javni interes v turizmu, trajno stabilne pogoje za svoje delovanje; povečati vlogo znanja in izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih in prebivalstva na vseh področjih in ravneh razvoja slovenskega turizma; izboljšati prostorske pogoje za razvoj turizma na območjih, ki so strateškega pomena za razvoj turizma, in uresničevati skladen razvoj v prostoru; ohranjati varovana naravna območja in kulturne dediščine ,ter opredeliti njihovo rabo za mirno, izobraževalno in doživljajsko pestro turistično ponudbo;

17. izboljšati splošno kakovost in konkurenčnost slovenske turistične ponudbe; • izboljšati ponudbo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnih sobah in apartmajih, planinskih kočah, v mladinskih domovih, kampih in zidanicah; • povečati pestrost in kakovost ponudbe na podeželju, zlasti na turističnih kmetijah z raznovrstno dodatno ponudbo storitev, izdelkov domače obrti in ekološko pridelanih in predelanih živil;

18. DEJAVNOST TZS TEMELJI NA: • sodobnih temeljih turizma, tradiciji in poslanstvu TDO, na možnostih, volji in interesu ljudi za turizem, spoznanju, da sta bodočnost in razvoj slovenskega turizma v kakovostni ponudbi, ustvarjalnosti prebivalstva, doseganju evropskih normativov in razsežnosti ter dejstvu, da je v prostoru lepo urejena in gostoljubna Slovenija osnova turistične ponudbe; • zakonu o društvih; • statutu TZS; • zakonu o pospeševanju turizma; • strategiji slovenskega turizma – 2002/2006; • strategiji razvoja turistične društvene organizacije (TDO) kot civilne družbe v turizmu; • etičnem kodeksu turizma Svetovne turistične organizacije (WTO); • pobudah, predlogih in zahtevah v TZS združenih društev, zvez in drugih organizacij in organov

19. NAčIN DELA TZS S projektnim načinom delovanja zagotavljamo: • kakovost, • profesionalnost, • interdisciplinarnost, • strokovnost in • učinkovitost svojega delovanja. Prek projektov povezujemo: • zainteresirane posameznike, • državne organe, • šole, strokovne in znanstvene ustanove, • podjetja, • lokalne skupnosti, • druge društvene organizacije in • sredstva informiranja.

20. PROGRAM DELA TZS –DOLGOROČNI PROJEKTI in USMERITVE: Moja dežela – lepa in gostoljubna (MDLG) bomo uresničevali kot sestavino ekoturizma, del Nacionalnega programa varovanja okolja, gibanje za urejeno, gostoljubno in napredujočo Slovenijo, ga vsebinsko bogatili in z njim prispevali k večji kakovosti in kulturi življenja, v sožitju s turisti. Večjo pozornost bomo posvetili dejavnemu odnosu do prostora, kakovosti okolja, urejenosti okolice industrijskih objektov, morskih, rečnih in jezerskih obrežij, okolja v večjih mestih, spomenikov in gora. Spodbujali bomo komunalno urejenost okolja in ravnanje z odpadki in s tem k trajnostnemu razvoju. Podprojekti: Pomladansko čiščenje in urejanje okolja Od izvira do morja Entente Florale Nations in Bloom

21. Turizmu pomaga lastna glava (TPLG) bomo razvijali med otroci in mladostniki v vrtcih, osnovnimi in srednjimi šolami. Prispeval bo k turistično okoljski vzgoji mladih, ustanavljanju novih turističnih podmladkov in pomagal, da bodo turistične vsebine vključene v učni proces ter spodbujal pozornost mladih za turistična dogajanja kraja. Vsako leto bomo organizirali festival z določeno temo povezano s turizmom, projekt bomo uveljavljali tudi v mednarodnem merilu.

22. Turistični spominek Slovenije bomo razširili in uresničevali v okviru Združenja spominkarjev Slovenije z zagotavljanjem ugodnejših pogojev za razvoj te dejavnosti in z vsakolet­nim natečajem. Večjo pozornost bomo posvečali kakovosti spomin­kov, njihovi proizvodnji, promociji in trženju. Projekt bo spodbujal nastajanje kakovostnih spominkov, s katerimi bi obogatili turistično ponudbo.. Turistične prireditve bomo uresničevali z usmerjanjem, spodbujanjem in strokovnim svetovanjem organizacije turističnih prireditev s kulturno, športno in drugo vsebino. Koledar prireditev bomo pripravili skupaj s STO. Prireditve bodo predstavljene na spletnih straneh. K pripravi koledarja bomo povabili širši krog strokovnjakov in pri tem zagotavljali interdisciplinarnost.

23. Turistično informacijski in promocijski sistempomeni na osnovi strategije in zakona o pospeševanju turizma nadaljevanje turistično informacijske dejavnosti in razvoj obstoječe mreže TIC in ustanavljanje novihv okviru Skupnosti TIC, ki delujejo pri Turistični zvezi Slovenije in se vključujejo v projekt TiPS in razvoj informacijskih dejavnosti v vseh turističnih društvih. Portal TZS: www.turisticna-zveza.si Turistična misel nadaljevali bomo objavljanje knjižicna aktualne teme iz turizma . Pri tem bodo imele prednost teme, ki jih bomo obravnavali na naših strokovnih posvetih.

24. Turistično ekološki drobnogled bomo obogatili z novimi vsebinami, k sodelovanju pa povabili prebivalce in sredstva informiranja. Odzivali se bomo na opozorila turistov in krajanov, predstavljali dobre primere turistične prakse in opozarjali na slabosti. Pri tem bomo sodelovali s sredstvi informiranja, inšpekcijami in pristojnimi organi in organizacijami. Ekoturizem – ključ trajnostnega razvoja – bomo uresničevali kot del strategije slovenskega turizma z uveljavljanjem novih produktov, ozaveščanjem prebivalstva in drugimi dejavnostmi, upoštevajoč Quebeško deklaracijo in program o razvoju ekoturizma, pripravljen v naši organizaciji.

25. Revija Lipov list Slovenska turistična revija Lipov list opravlja pomembno izobraževalno, strokovno in promocijsko vlogo pri razvoju slovenskega turizma in spodbuja nove korake v turistični ponudbi. Revija prispeva k izmenjavi izkušenj v turizmu in posebej v turistični društveni organizaciji. Njen obstoj in razvoj je povezan z bodočnostjo slovenskega turizma in delovanjem TDO.

26. Ostali pomembnejši projekti: • Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih RS • Slovenska kulinarika in vino v turizmu • Varstvo turista kot potrošnika • Dopustovanje domačega gosta • Knjižnica Turistične zveze Slovenije • Kolesarjenje kot turizem • Turistična kartografija • Slovenski jezik in turistično izrazoslovje • Ozaveščanje prebivalstva za turizem in sožitje s turisti • Slovenske turistične ceste • Turistične gozdne in druge učne poti • Izletniški turizem • Vinogradniško – vinarski turizem • Turizem v gozdnem prostoru • Prostovoljno delo v turizmu • Turistični telefon • Turistični nabiralnik

27. ZNANJE, MLADI IN TURIZEM Program je vsebinsko utemeljen v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 in v Strategiji razvoja mladinskega turizma. Oba dokumenta postavljata v ospredje znanje in mlade kot poglavitne subjekte razvoja turizma. S programom želimo pospešiti pomladitev in širitev kroga turističnih delavcev z mladimi, izobraženimi kadri, ki bodo bodisi poklicno bodisi ljubiteljsko in prostovoljno z delom v podjetjih, društvih in drugih turističnih asociacijahin dejavnostih, ki sooblikujejo turizem, na podlagi novih znanj in na tej podlagi razvite inovativnosti in nove ustvarjalnosti postopoma dvignili turistično dejavnost na novo kakovostno raven in še pospešili valorizacijo razvojnih potencialov slovenskega turizma. Uveljaviti želimo kulturo vseživljenjskega učenja na področju turizma.

28. VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA: Namen projekt • spodbuditi mlade, da se angažirajo na vseh področjih turističnega razvoja in vzpodbuditi njihovo sodelovanje pri oblikovanju turistične ponudbe v svojem okolju ; • vzpodbuditi mlade, da v turizmu snujejo svojo življenjsko in poklicno perspektivo ; • razširiti in poglobiti delo na turističnem področju med srednješolsko mladino;

29. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM MLADIH Forum se navezuje na program Znanje, mladi in turizem, rdeča nit pri pripravi vsebine pa so Strategija razvoja mladinskega turizma v RS, mladi v turizmu in razvoj mladinskega turizma. Nacionalna koordinacija za mladinski turizem je najvišji organ snovanja, razvoja in izvajanja Strategije mladinskega turizma RS. Sestavljajo ga predstavniki organizacij, ki se na nacionalnem nivoju ukvarjajo z mladinskim turizmom.Koordinacija je posvetovalni organ Urada RS za mladino .

30. HVALA ZA POZORNOST!