UPORABA PLAZOVNIH ŽOLN

1. UPORABA PLAZOVNIH ŽOLN GORAZD BOKŠAN

2. NEVARNOSTI PRI GIBANJU V ZIMSKIH RAZMERAH • precenjevanje telesnih sposobnosti, • nezadostna toplotna zaščita, • neupoštevanje učinkov UV – žarkov, • neupoštevanje učinkov toplote (vročinski udar, dehidracija), • mehanske poškodbe – zdrs, • uporaba neprimerne opreme, • plaz.

3. PLAZ Snežni plazovi so nevarni, ker nas odnesejo s pobočja, stisnejo nas lahko ob tla ali ob oviro in povzročijo hude poškodbe kosti in organov, v plazovih se lahko tudi zadušimo.

4. PLAZ • snežni plaz = smrtno nevaren, • 52% oseb zasutih v plazu umre, • 95% plazov v katerih so bili udeleženi gorniki, sproži človek, • snežni plazovi “nimajo voznega reda”.

5. PLAZ Vsako leto, zaradi plazov v Alpah umre 120 – 150 gornikov (IKAR). Največ žrtev je med turnimi smučarji.

6. KRIVULJA PREŽIVETJA ZASUTEGA V PLAZU

7. KRIVULJA PREŽIVETJA ZASUTEGA V PLAZU • Faza preživetja, 18 min -tovariška pomoč, • Faza zadušitve, 18 – 35 min, 2/3 zasutih umre zaradi zadušitve, • Faza čakanja na organizirano pomoč, 35 – 90 minut, počasna zadušitev ali podhladitev, • Organizirana pomoč, velika nevarnost podhladitve.

8. FAZA PREŽIVETJA TOVARIŠKA POMOČ Zasuti v plazu, ki ni pretrpel smrtnih poškodb ima več kot 90 % možnosti, da bo preživel ! Odkritje in izkopanje zasutega v 18 minutah je temeljna naloga za udeležence ture !

9. TOVARIŠKA POMOČ

10. OPREMA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE • plazovna žolna, • plazovna lopata, • plazovna sonda, • aluminijasta folija, • pribor prve pomoči, • oprema za komuniciranje, • sončna očala, • smučarska očala, • krema za sončenje.

11. PLAZOVNA ŽOLNA Je najbolj pomemben in nepogrešljiv del opreme za zaščito in reševanje pri turnem smučanju !!!

12. PLAZOVNA ŽOLNA Z analizo nesreč turnih smučarjev, ki so uporabljali plazovno žolno, so ugotovili, da je njena uporaba povprečni čas od zasutja do izkopa skrajšala s 120 minut na 35 minut, smrtnost pa je zmanjšala s 76 na 66 odstotkov.

13. PLAZOVNA ŽOLNA • deluje na principu oddajanja / sprejemanja elektromagnetnih signalov, • standardna frekvenca 457 kHz, • poznamo anologne in digitalne žolne.

14. PLAZOVNA ŽOLNA

15. PLAZOVNA ŽOLNA Največja težava pri nakupu žolne je njena cena. Na turi je namenjena odkrivanju zasutega tovariša, prijatelja,kolega. Brez žolne ni mogoče izvesti najučinkovitejšega reševanja zasutega v plazu – tovariške pomoči.

16. PLAZOVNE ŽOLNE Ne obstajajo slabe žolne, obstajajo le neusposobljeni uporabniki !

17. PLAZOVNA ŽOLNA • žolne med turo nikoli ne nosimo v nahrbtniku ali obešene na telesu nad oblačili, trdno mora biti nameščena na spodnjem sloju oblačil, • ne uporabljajmo navadnih baterij ali baterij za polnjenje ampak le alkalne z dolgo življenjsko dobo, - pred začetkom sezone vstavimo v žolno nove baterije!

18. PRIPRAVA PLAZOVNE ŽOLNE PRED SEZONO • preverimo datum garancije (prostor za baterije) (IV/09 pomeni konec garancije ob koncu četrtega četrtletja v letu 2009) • če poteče rok garancije pošljemo žolno proizvajalcu, ki jo preizkusi in izda novo garancijo. • Na preizkus pošljemo žolno v poletnih mesecih, da jo dobimo pravočasno pred novo sezono.

19. NAMESTITEV PLAZOVNE ŽOLNE • plazovno žolno vedno namestimo s posebnimi trakci na spodnji sloj oblačil, • nekatere modele lahko v skladu z navodili proizvajalca nosimo v zaprtih hlačnih žepih (zadrga, maček)

20. NAMESTITEV PLAZOVNE ŽOLNE

21. PREVERJANJE DELOVANJA ŽOLNE PRED TURO • izvedemo vedno pred odhodom na turo, • na varnem mestu, • preverimo sprejemanje signala in oddajanje signala, • občasno preverimo tudi doseg sprejemanja žolne, • med turo žolno nikoli ne smemo sneti žolne ali jo izklopiti.

22. PREVERJANJE DELOVANJA ŽOLNE PRED TURO PREVERJANJE SPREJEMA SIGNALA • ob vklopu žolne najprej preverimo stanje baterije (30 hitrih utripov/2 v sekundi) • vodja skupine prestavi žolno na oddajanje, • udeleženci so razmaknjeni 5 m in prestavijo žolne na sprejem, • udeleženci gredo mimo vodnika in ta preveri ali žolne udeležencev sprejemajo signal, • udeleženci preklopijo žolne na oddajanje.

23. PREVERJANJE DELOVANJA ŽOLNE PRED TURO PREVERJANJE ODDAJANJA SIGNALA • vodja skupine prestavi žolno na sprejem, • udeleženci so razmaknjeni 5 m in imajo žolne na oddajanju, • vodnik gre mimo udeležencev in pri vsakem preveri ali sprejema signal njegove žolne, • vodnik prestavi žolno na oddajanje.

24. LAVINSKI TROJČEK

25. PLAZOVNA LOPATA Postati bi morala nepogrešljiv pripomoček, ne le turnih smučarjev, ampak vseh, ki se pozimi podajajo v gore. Uporaba: - izkopavanje zasutega izpod plazovine, - preizkušanje trdnosti snežne odeje, - pripomoček za izdelavo bivaka, - improvizacija transportnih sredstev, - opornica pri zvinih in zlomih.

26. PLAZOVNA SONDA Plazovna sonda je nepogrešljiva pri iskanju zasutega iz plazovine. - iz lahkega materiala, - dolga 2-3 m in zložljiva.

27. ČAS POTREBEN ZA REŠEVANJE ZASUTEGA GLEDE NA UPORABLJENO OPREMO

28. PLAZ

29. REŠEVANJE PONESREČENEGA 18 minut !!! Tovariš je zasut in se duši,pomagaj !!!

30. REŠEVANJE PONESREČENEGA SAMO S TAKOJŠNJO POMOČJO, KI MORA BITI USPEŠNA V NEKAJ MINUTAH, SE POVEČAJO MOŽNOSTI ZA PREŽIVETJE PONESREČENCA !

31. REŠEVANJE PONESREČENEGA • s pogledom spremljajte osebo, ki jo je odnesel plaz, zapomnite si kje ste jo nazadnje videli, • ostanite mirni in zbrani, • ne čakajte na pomoč reševalcev, • najbolj pomembna je tovariška pomoč.

32. REŠEVANJE PONESREČENEGA

33. REŠEVANJE PONESREČENEGA 1. Določite VODJO REŠEVANJA, 2. TAKOJ POKLIČITE reševalce na 112 in javite nezgodo, 3. ORGANIZIRAJTE ISKANJE in zagotovite VARNOST reševalcev - Ocenite nevarnost ponovnega proženja plazu, - Določite opazovalca in smer umika iz plazovine, 4. OZNAČITE MESTO, kjer ste zasutega NAZADNJE videli - Zasuti bo niže od tega mesta, 5. PREKLOPITE ŽOLNE na sprejem,

34. REŠEVANJE PONESREČENEGA 6. PREGLEJTE PLAZOVINO - opazujte za ponesrečenim ali opremo, 7. DOLOČITE PODROČJE ISKANJA: - Pod mestom kjer ste zasutega nazadnje videli, - Področja, kjer bi lahko zasutega »odložilo«, 8. DOLOČITE MESTA KJER BOSTE NAJPREJ ISKALI: - V vpadnici plazu od točke, kjer ste zasutega nazadnje videli, - V smeri kjer opazite opremo zasutega, - Ob skalah, drevesih, robovih plazu, kjer ponavadi odloži zasutega, 9. PRIPRAVITE SONDE IN LOPATE ter začnite z iskanjem,

35. REŠEVANJE PONESREČENEGA

36. ISKANJE PONESREČENEGA Razdelimo na tri faze: • grobo iskanje • sprejem prvega signala - točkovno iskanje

37. I.faza GROBO ISKANJE 10. ZAČETEK ISKANJA - Razdelite si področje na 20 m odseke, - Glej / poslušaj žolno, - Bodite pozorni na dele opreme zasutega, - Pri iskanju z žolno vedno nosimo s sabo lavinsko sondo.

38. II.faza SPREJEM PRVEGA SIGNALA 11. SPREJEM PRVEGA SIGNALA, - določili smo grobi položaj ponesrečenega, - začnimo z drugo fazo iskanja, - žolno preklopimo na manjšo razdaljo, - sledimo signalu žolne (tirnica) in žolno preklapljamo na manjše razdalje sprejema.

39. II.faza SPREJEM PRVEGA SIGNALA - II.faza sprejem prvega signala .

40. III.faza TOČKOVNO ISKANJE 12. Najden je najmočnejši signal na manjšem območju, preidemo na TOČKOVNI NAČIN iskanja,

41. III.faza TOČKOVNO ISKANJE - s križnimi gibi določimo točko, pri kateri v vseh smereh signal pada, • uporabimo SONDO in s sondiranjem ugotovimo pozicijo zasutega. • SONDO ZAPIČIMO NA MESTU KJER JE ZASUTI,

42. III.faza TOČKOVNO ISKANJE

43. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA • Če smo našli ponesrečenca v 5 minutah nam je preostalo za izkopavanje ponesrečenca še 10 minut !

44. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA Tovariška pomoč • omejenost pri opremi (male lopate, nimamo lopat – improvizacija), - malo število oseb.

45. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA Globina ponesrečenega - po raziskavah CAIC 1,16 m.

46. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA • pri globini 1 m ≈ 3 m3 je potrebno odkopati: od 1–1,5 tone snega 30 m pločnik prekrit s 30 cm snega !

47. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA Več kot polovico potrebnega časa za izkopavanje bomo porabili za osvoboditev dihalnih poti !

48. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA NAPAKE PRI IZKOPAVANJU • “hoja” po ponesrečenemu, • poškodovanje – zasutje “zračnega žepa”, • poškodovanje ponesrečenega pri izkopavanju,

49. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA NAPAKE PRI IZKOPAVANJU

50. IZKOPAVANJE PONESREČENEGA NAPAKE PRI IZKOPAVANJU • kopanje ob sondi, • kopljemo z vrha in ustvarjamo stožčasto luknjo, • zaradi oblike luknje smo omejeni s prostorom – odmetavanje snega, • sneg pada nazaj v luknjo in po zasutemu, • iz stožčaste luknje ne moremo izvleči ponesrečenega.